Novi Slovenski biografski leksikon

DERMOTA, Gašper, tenorist, operni in koncertni pevec (r. 4. 1. 1917, Kropa; u. 3. 8. 1969, Medno, pokopan v Ljubljani). Oče Jože (Joža) Dermota, zastopnik Vzajemne zavarovalnice, basbaritonist, mati Elizabeta Liza Dermota, r. Kordež, delavka. Brata Anton Dermota, tenorist, operni in koncertni pevec, pevski pedagog, in Leopold Dermota (umetniško ime Leo Cordes [Kordež]), tenorist.

Rodil se je v veliki in ugledni glasbeni družini, ki je bila daleč naokoli znana po svoji zavezanosti petju, oče je bil cenjen basbaritonist. Izučil se je za strojnega ključavničarja in sprva delal v domači tovarni, nato je dokončal tehniško strokovno šolo v Ljubljani in postal strojni tehnik. Medtem se je vpisal na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani in 1950–56 študiral solopetje pri Kseniji Kušej Novak. Svojo umetniško pot je nastopil razmeroma pozno, sprva kot član Zbora Slovenske filharmonije, 1952 se je angažiral v ljubljanski operi in se predstavil kot Alfredo v Traviati Giuseppa Verdija. V nekaj letih je bil angažiran v vseh vidnejših tenorskih vlogah opernega repertoarja ter si v razmeroma kratkem obdobju pridobil sloves pomembnega opernega in koncertnega pevca.

Bil je Belmonte (Wolfgang Amadeus Mozart: Beg iz seraja, 1952), Alfredo (Giuseppe Verdi: Traviata, 1952), Pylad (Christoph Willibald Gluck: Ifigenija na Tavridi, 1953), Vojvoda (Giuseppe Verdi: Rigoletto, 1953), Sir Edgard Ravenswood (Gaetano Donizetti: Lucia di Lammermoor, 1954), Des Grieux (Jules Massenet: Manon, 1955), Italijanski pevec (Richard Strauss: Kavalir z rožo, 1955), Don Ottavio (Wolfgang Amadeus Mozart: Don Giovanni, 1955), Janko (Bedřich Smetana: Prodana nevesta, 1955), Nemorino (Gaetano Donizetti: Ljubezenski napoj, 1957), Anučkin (Bohuslav Martinů: Ženitev, 1956), Cassio (Giuseppe Verdi: Otello, 1957), Steva Buryja (Leoš Janáček: Jenůfa, 1957), Opat (Umberto Giordano: Andrea Chenier, 1957), Romualdo (Marij Kogoj: Črne maske, 1957), Dalandov krmar (Richard Wagner: Večni mornar, 1958), Rodolfo (Giacomo Puccini: La bohème, 1958), Sel (Giuseppe Verdi: Aida, 1958), Beppo (Ruggiero Leoncavallo: Glumači, 1958), Aljeja (Leoš Janáček: Iz mrtvega doma, 1959), Ismaele (Giuseppe Verdi: Nabucco, 1959), Lenski (Peter Iljič Čajkovski: Evgenij Onjegin, 1959) in Werther v istoimenski operi Julesa Masseneta (1960). Posnel je veliko koncertnih pesmi na ljubljanskem radiu in bil 1951–66 prvi tenorist Slovenskega okteta, s katerim je prepotoval velik del sveta. Bil je izrazit visok lirski tenor z izvrstnim posluhom in dobrim spominom.

Dela

Vojvoda (Giuseppe Verdi: Rigoletto, režija Hinko Leskovšek, Slovensko narodno gledališče v Ljubljani, Opera, 1953).
Don Ottavio (Wolfgang Amadeus Mozart: Don Giovanni, režija Hinko Leskovšek, Slovensko narodno gledališče v Ljubljani, Opera, 1955).
Nemorino (Gaetano Donizetti: Ljubezenski napoj, režija Hinko Košak, Opera SNG v Ljubljani, 1957).
Rodolfo (Giacomo Puccini: La bohème, režija Vlado Habunek, Opera SNG v Ljubljani, 1958).
Lenski (Peter Iljič Čajkovski: Evgenij Onjegin, režija Hinko Leskovšek, Opera SNG v Ljubljani, 1959).

Viri in literatura

Slovenski glasbeni inštitut (SLOGI), mapi Gašper Dermota in Zapuščina Primoža Kureta.
Muzička enciklopedija, Zagreb, 1971–1977.
Slovenski gledališki leksikon, Ljubljana, 1972.
Leksikon jugoslavenske muzike, Zagreb, 1984.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Gledališki listi. Opera / SNG Ljubljana, 1952/53–1979/80.
Anton Dermota, Tisoč in en večer, Celje, 1985.
Bohak Adam, Tina: Dermota, Gašper (1917–1969). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1024620/#novi-slovenski-biografski-leksikon (2. maj 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine