Novi Slovenski biografski leksikon

DVORŠAK, Ivan (rojstno ime Ivan Leopold Dvoršak), fotograf, grafični oblikovalec (r. 20. 4. 1934, Maribor; u. 27. 9. 2013, Maribor). Oče Leopold Dvoršak, mizar, mati Marjeta Dvoršak, r. Dobravc.

Rodil se je kot drugi od treh otrok. Po materini smrti 1936 je za otroke skrbela njena teta Marija Jevšnikar. 1948–51 je obiskoval Železniško industrijsko šolo v Mariboru. 1951–55 je delal kot ključavničar v Železniških delavnicah Maribor. 1956 se je s teto in stricem preselil na Tabor, kjer je živel do smrti. 1956–57 je služil vojaški rok v Karlovcu. Ob delu se je neformalno izobraževal v risanju: 1951 je začel obiskovati tečaj risanja v Kulturno umetniškem društvu Angel Besednjak v Mariboru, 1953–56 pa se je na večerni šoli v Mariboru udeležil ur risanja in uporabne grafike pri slikarju in likovnem pedagogu Otonu Polaku. 1957–89 je delal kot grafični oblikovalec za podjetje, ki je večkrat zamenjalo ime in lokacijo: 1957–59 Agencija Mi – podjetje za reklamo, propagando in ostale usluge v Mariboru, 1959 Reklamefekt – publiciteta – gospodarska in turistična reklama, 1959–62 Reklama Tabor RTM – podjetje za ekonomsko propagando in publiciteto (tedaj je delal kot uporabni grafik, oblikovalec in retušer), 1963–89 Reklampublic Maribor – podjetje za turistično in ekonomsko propagando in publiciteto. Večkrat je bil mentor na fotografskih tečajih, zlasti po 1980. Po upokojitvi se je umaknil iz dejavnega življenja Fotokluba Maribor in redko fotografiral, še naprej pa je bil mentor mladim fotografom in študentom. V zadnjih letih življenja je zahajal v center alternativne kulture Pekarna v Mariboru, kjer se je naučil dela z računalniškimi risarskimi programi in začel ustvarjati računalniško risbo.

Bil je član različnih strokovnih združenj: 1957 sveta ICOGRADA (The International Council of Graphic Design Associations) s sedežem v Montrealu v Kanadi, od 1957 Društva likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije (Društva oblikovalcev Slovenije), od 1959 Društva likovnih umetnikov Slovenije, od 1962 Fotokluba Maribor in 1971–74 fotografske skupine Mariborski krog.

Bil je eden glavnih predstavnikov Mariborskega kroga in ključnih protagonistov Fotokluba Maribor. S fotografijo se je začel ukvarjati ob delu grafičnega oblikovalca. Bil je prvi, ki se je kot fotograf izoblikoval v okviru Mariborskega kroga, s svojimi deli vplival na dejavnost mlajših kolegov in utiral pot njegovi estetiki, ki je v jugoslovanski umetniški fotografiji šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja predstavljala novost in vrhunec. V zgodnjem obdobju ga je zaznamovala nemška subjektivna fotografija, ukvarjal se je s fotografiko, fotomontažo, nanj je vplivalo grafično oblikovanje, pritegnil ga je portret, še zlasti otroški, in prizori iz vsakdanjega življenja. Vrhunec njegovega fotografskega opusa predstavljajo dela iz šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja. Fotografijo iz šestdesetih let zaznamujejo izseki iz urbanega in naravnega eksteriera z različnimi teksturami površin, v čemer odmeva formalizem, v izčiščenih kompozicijah so zajeti jasni kontrasti, npr. svetlih površin, ki se luščijo iz temine, posamezni razkrivajo grafične učinke. Razstava, ki sta jo pripravila s Petrom Lešnikom 1969, je bila ena izmed predhodnic razstave Fotografija Mariborskega kroga 1971 v Razstavnem salonu Rotovž, ki je začrtala novosti v tedanji jugoslovanski fotografiji, ko je fotografijo z odklonom od piktorializma in manipuliranja v temnici ter s sledenjem miselnemu konceptu obravnavala kot umetniško zvrst in skupino fotografov izpostavila kot neoavantgardno. Bil je zaslužen za postavitev te kot tudi naslednjih razstav Mariborskega kroga, ki jih je v celoti izpeljal sam ter pri tem upošteval kolektivnost v poenoteni formi in vsebini, anonimnost razstavljavcev, ki so nastopili kot kolektiv brez podpisanega avtorstva posameznih fotografij, in prostor, ki mu je narekoval kompozicijo razstave. Motive je večinoma črpal iz predelov Maribora, kot sta npr. industrijsko Melje in njemu domači Tabor, kjer je nastalo največ posnetkov. Pritegnili so ga izpraznjeni prostori, obrobne lokacije, detajli industrijske krajine in prometa, kamor je redko vključena figura, tj. anonimni pasant, le posamezni detajli pričajo o človekovi prisotnosti. Samotne krajine oz. izseki iz nje ustvarjajo vtis puščobnosti sivega vsakdana, ki ga mestoma rahljajo motivi drevesa in drugega rastja ter svetli kontrasti v peščenih cestah in odsevih mokrih površin. V posnetke je večkrat vključeval grafične elemente, npr. napise, prometne znake, kot tudi izdelke grafičnega oblikovanja, npr. plakate in napisne table, kar lahko povežemo z njegovim delom grafičnega oblikovalca. V motiviki so opazne vzporednice s fotografijo düsseldorfske šole in poznejšo novo topografijo, pa tudi sicer je bil preko fotografskih revij seznanjen s sočasno fotografsko produkcijo v tujini in doma. Črno-belo fotografijo je privedel do skrajnega roba, saj je s preosvetlitvijo naglašal sivine in temine do te mere, da se je za njegovo fotografijo uveljavil izraz črna fotografija, kar je skupaj z izbrano motiviko stopnjevalo vtis odtujenosti in duhovne izpraznjenosti sveta, obenem pa je bila temna lestvica eden njegovih prispevkov k temeljnim oblikovnim značilnostim fotografije Mariborskega kroga. K slednjim je sodil tudi črni rob, ki ga je Dvoršak uporabljal ne le kot kompozicijski okvir, znotraj katerega je uravnotežil fotografirane motive, ampak tudi kot znamenje fotografskega procesa brez naknadnega posega v fotografijo. Izdelal je več diptihov in triptihov, ki obravnavajo iste ali sorodne motive v časovnem zaporedju ali z različnih zornih kotov, pri čemer prihaja do detajlnih sprememb, ki opozarjajo na minevanje časa, in sestavljanja več del v razložene kompozicije. Opazna je kontrastnost v površinah z zglajenimi ploskvami, v mrežastih in črtastih elementih tlakovanih in tekstilnih površin, temnih travnatih partijah in peščenih cestah z raznovrstnimi oblikami kamna ter v širokem razponu odtenkov sivega klina, kar daje fotografijam močno likovno vrednost. Fotografije so zasnovane premišljeno, odmišljeni so nepotrebni detajli, pogost kompozicijski element je linija, ki se izrisuje v različnih predmetih, npr. v žici, polivinilastem traku, razgrnjenem v pokrajini, železnih ograjah in tirnicah, ki usmerjajo gledalčev pogled, lesenih latah in drogovih, ki ustvarjajo akcente. Večkrat je uporabljal kvadratni format (6 x 6), ki z uravnoteženo obliko ustreza statičnosti kompozicij. Formo krajine je prenesel tudi v tihožitja z motivi posteljnine v svetlejšem fotografskem zapisu, ki obravnavajo tematiko človeške odsotnosti in predmetne prisotnosti kot znakov eksistencialne stiske (triptih Divan, 1972). Kritika ta dela uvršča med vrhunce modernistične fotografije na Slovenskem. Poliptih Garaže (1973), ki v rahlih zamikih zajame ritmizirani pogled na pritlične garaže golih sten pred enotno ploskvijo neba, ki jo grafično razmejujejo električni drogovi in žice, se uvršča med njegova najpomembnejša dela. Ukvarjal se je tudi z barvno fotografijo. Objavljal je v publikacijah, kot so npr. Fotoalmanach International (1965), Dialogi (1971, 1973), Spot (1972, 1973), Sinteza (1974).

Kot samouk je na tečajih za uporabno grafiko in oblikovanje pridobil znanje iz grafičnega oblikovanja ter z zanimanjem spremljal razvoj stroke v tujini. V petdesetih letih 20. stoletja je začel delati kot grafični oblikovalec in prejemati prve nagrade. Sledil je modernističnemu oblikovanju, kakršno se je razvilo po Evropi. Posvečal se je različnim nalogam, npr. oblikovanju logotipov, celostnih grafičnih podob, plakatov in drugih tiskovin ter predmetov vizualnih komunikacij. Logotipe je uspešno objavljal v svetovnih pregledih (npr. World Trademarks and Logotypes, in sicer 1983, 1987 in 1991). Upošteval je čistost črkovne ali geometrijske oblike in uspel doseči, da je vsebina imanentna znakovni zasnovi. Na plakatih, ki jih je izdeloval za različne prireditve in gledališče, je izpostavljal fotografijo, ki jo je obdelal po načelu sitotiska z velikim rastrom in reducirano barvno skalo, barvne kontraste in geometrijsko abstrakcijo. Večkrat je sodeloval z drugimi oblikovalci; še posebej velja omeniti Matjaža Bertonclja, s katerim sta po mnenju kritike slovensko grafično oblikovanje dvignila na evropsko raven. Mdr. sta bila avtorja celostnih grafičnih podob za ABC Pomurka (1977), 9. kongresa Zveze svobodnih sindikatov v Mariboru (1978), ki je vključevala dvanajst plakatov s poudarkom na fotografiji, republiške proslave Dneva borca Kozjak '79 (1979), Tovarne glinice in aluminija Kidričevo (1979), Cestnega podjetja Maribor (1980). Prispeval je več fotografij za vizualne komunikacije, ki jih je oblikoval Bertoncelj. Oblikoval je tudi za stanovske organizacije, npr. za Društvo likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije, Društvo oblikovalcev Maribor, za Fotoklub Maribor je 1966–86 postavil vse razstave ter oblikoval kataloge, plakate in vabila.

Prejel je številne nagrade in nazive, npr. 1962 mu je Foto kino zveza Slovenije podelila naziv fotoamater II. razreda, 1968 naziv fotoamater I. razreda. 1963 je prejel prvo nagrado za zaščitni znak Petrol Ljubljana in zlato medaljo na 1. medklubski razstavi umetniške fotografije v Celju, 1964 prvo nagrado na jugoslovanskem natečaju za kongresno značko ZKJ, 1965 bronasto medaljo na 6. mednarodnem salonu fotografije v Hongkongu, 1968 prvo nagrado Foto zveze Jugoslavije na XVI. razstavi jugoslovanske fotografije. Foto Zveza Jugoslavije mu je 1970 podelila naziv kandidat mojster fotografije, mednarodna zveza za fotografijo (FIAP – Fédération Internationale de l'Art Photographique) pa 1971 naziv AFIAP (umetnik – Artiste FIAP). 1974 je postal član Kabineta slovenske fotografije. 1975 je prejel zlato Puharjevo medaljo za kolekcijo na XVIII. republiški razstavi fotografije na Vrhniki in prvo nagrado za zaščitni znak Impol. 1977 je prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo in prvo nagrado za zaščitni znak Tosama, 1981 častno priznanje na 16. mednarodnem korejskem salonu fotografije v Seulu, 1984 prvo nagrado za kolekcijo na medklubski razstavi Nova fotografija v Beogradu. 1987 je postal častni član Fotokluba Maribor. 2006 je prejel priznanje z medaljo Zveze kulturnih društev Maribor za izjemen prispevek k dosežkom mariborskega fotografskega kroga.

Dela

Fotografija

Klic (čb fotografija, ok. 1963, Umetnostna Galerija Maribor – UGM).
Elipse (čb fotografija, 1964, Moderna galerija, Ljubljana).
Kolobarčki (čb fotografija, 1964–65, UGM).
Nafta (čb fotografija, ok. 1966, Moderna galerija, Ljubljana).
Otroci z dvorišča (čb fotografija, 1968, UGM).
Jutro na postaji (čb fotografija, 1968, UGM).
Avto (Pokriti avto; Kolekcija 4) (čb fotografija, 1969, UGM).
Vogal (čb fotografija, kaširana na iverno ploščo, 1970, UGM).
ZB-70/Zbiralniki (čb fotografija, kaširana na iverno ploščo, 1970, Moderna galerija, Ljubljana).
K-F-70/Konstruktor (Dimnik; Kolekcija 6/2) (čb fotografija, kaširana na iverno ploščo, 1970, UGM).
Melje (Meljska cesta) (čb fotografija, 1970, UGM).
Dva zidova (čb fotografija, kaširana na penjeno ploščo, 1970, UGM).
T-T 70/Trenutek tišine (čb fotografija, kaširana na iverno ploščo, 1970, zasebna last).
Pod mostom (Izpod mostu) (čb fotografija, 1970, UGM).
Triptih DI 3-1, DI 3-2, DI 3-3 (čb fotografije, kaširane na iverno ploščo, 1972, UGM).
Diptih H 2-1/Hiša 2-1, H 2-2/Hiša 2-2 (čb fotografiji, kaširani na iverno ploščo, 1972, UGM).
Diptih Avtobusna postaja 1, Avtobusna postaja 2 (čb fotografiji, 1975–78, UGM).
Poliptih G 12-1–G 12-12 (čb fotografije, kaširane na iverno ploščo, 1973, UGM).
Mreža D (čb fotografija, 1975, Moderna galerija, Ljubljana).
EMB (čb fotografija, 1975, UGM).
Triptih Trak 3-1, 3-2, 3-3 (čb fotografija, 1975, UGM).
Stopnišče P (čb fotografija, ok. 1981, UGM).

Samostojne razstave

Maribor, 1969 (Razstavni salon Rotovž, skupaj s Petrom Lešnikom).
Beograd, Srbija, 1970 (Salon fotografije, skupaj s Petrom Lešnikom in Milenkom Peganom), 1981.
Ljubljana, 1972 (Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev).
Kranj, 1974 (Gorenjski muzej).
Rogaška Slatina, 1993 (Razstavni paviljon zdravilišča Rogaška Slatina, skupaj z Zoro Plešnar).
Maribor, 2015 (Umetnostna galerija Maribor).
Ljubljana, 2016 (Moderna galerija).

Skupinske razstave

Northwest International Photographic Exhibition (Puyallup, ZDA, 1963, 1964, 1966, 1967, 1968, 1969).
International Salon of Pictorial Photography (Hong Kong, Kitajska, 1965, 1967).
Čelik i nafta, jugoslavenska izložba fotografije (Sisak, Hrvaška, 1966, 1968, 1970, 1972, 1976).
International Photographic Salon (Zaragoza, Španija, 1966, 1967).
16th International Exhibition of Photography (Phoenix, ZDA, 1966).
10th Annual International Exhibition (Murray Bridge, Avstralija, 1967).
6. Internationale Ausstellung Bildmesse Photographie (Linz, Avstrija, 1967).
Fotoforum (Ružomberok, Češka, 1968, 1969, 1973).
21st World Exposition of Photographic Art (Niteroi, Brazilija, 1969).
3. Biennale mondiale de photographie (Nivelles, Belgija, 1969).
6. izložba fotografije 29. november. Trenutak čovjeka (Maglaj, Bosna in Hercegovina, 1970).
Grafično oblikovanje v službi gospodarstva (Maribor, 1970).
Fotografija Mariborskega kroga (Maribor, 1971, 1974).
Mariborski krog (Kranj, 1971).
Razstava DLOS '71 – pododbor Maribor (Maribor, 1971).
1. bienale grafičnega oblikovanja (Maribor, 1972).
Nova fotografija – NF 1. Vidiki in usmeritve (Maribor, 1973).
6. bienále užité grafiky (Brno, Češka, 1974).
Fotoklub Maribor 1936–1976 (Maribor, 1976).
Slovenska likovna umetnost 1945–1978 (Ljubljana, 1979).
1. jugoslovanski trienale Ekologija in umetnost – Eko 80 (Maribor, 1980).
Fotoklub Maribor 1936–1981 (Maribor, 1981).
Some Aspects of Yugoslav Contemporary Photography (Liverpool, Velika Britanija, 1982).
10th Biennial of Graphic Design Brno (Brno, Češka, 1982).
Razstava grafičnega oblikovanja. 30-letnica DOS (Ljubljana, 1982).
Neki aspekti savremene jugoslovenske fotografije (Beograd, Srbija, 1983).
Razvojne poti slovenske fotografije 1945–1983 (Ljubljana, 1984).
Vizualne komunikacije 1978–1985 (Ljubljana, 1986).
Slovenski gledališki plakat (Maribor, 1988).
IIa triangolare di fotografia. I fotografi Sloveni (Milje/Muggia, Italija, 1988).
150 let fotografije na Slovenskem III, 1945–1990 (Ljubljana, 1990).
Vsi na volitve! Plakat kot politični medij na slovenskem 1945–1999 (Ljubljana, 2000).
Geometrija samote. Nekateri vidiki modernizma v nacionalni zbirki fotografij Moderne galerije (Ljubljana, 2002) .
Do roba in naprej. Slovenska umetnost 1975–1985 (Ljubljana, 2003).
Fotografija Mariborskega kroga (Maribor, 2005).
Kabinet slovenske fotografije. Izbor iz zbirke (Kranj, 2005).
Kontinuitete in prelomi. Izbor del iz nacionalne zbirke Moderne galerije 1906–1991 (Ljubljana, 2011).
Magija umetnosti. Protagonisti slovenske sodobne umetnosti 1968–2013 (Passariano, Italija, 2014).

Viri in literatura

Dokumentacija Umetnostne galerije Maribor, hemeroteka, Ivan Dvoršak; Mariborski krog.
Dokumentacija-arhiv MG+MSUM, hemeroteka, Ivan Dvoršak.
Umetnostna galerija Maribor, zapuščina Ivana Dvoršaka.
Zasebni arhiv Stojana Kerblerja.
ES.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Allgemeines Künstlerlexikon, 31, München - Leipzig, 2002.
Dvoršak, Krajšek, Reichenberg & Šnuderl, Maribor, 1966.
Zmago Jeraj: Težnja k izpovednosti : ob prvi samostojni razstavi umetniške fotografije Ivana Dvoršaka in Petra Lešnika, Večer, 14. 8. 1969.
Aleksander Bassin, Zmago Jeraj, Janez Mesesnel: Ivan Dvoršak, Spot : časopis za fotografiju, 1972, št. 1, 37–38.
Meta Gabršek Prosenc: Znak kot samostojen element : ob razstavi Matjaža Bertonclja in Ivana Dvoršaka, Večer, 21. 5. 1985.
Meta Gabršek Prosenc: Pomen Mariborskega kroga v jugoslovanski fotografiji sedemdesetih let, Sinteza, št. 73/74 = Ekran, 11, 1986, št. 5/6, 64–69.
150 let fotografije na Slovenskem : 1945–1990, Ljubljana, 1990.
Mojca Prijatelj: Fotografija Mariborskega kroga, Maribor, 1996 (diplomska naloga).
Mariborski krog, Maribor, 2005.
Meta Kordiš: Kdo sta bila še dva vidna predstavnika Mariborskega kroga, Večer (Sobotna priloga), 4. 6. 2011.
Ivan Dvoršak : fotografije, Maribor, 2013.
Ivan Dvoršak : fotograf in grafični oblikovalec, Maribor, 2016 (avtorji besedil Andreja Borin, Petra Černe Oven, Aleksander Bassin).
Rakovec, Andreja: Dvoršak, Ivan (1934–2013). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1024510/#novi-slovenski-biografski-leksikon (17. julij 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine