Novi Slovenski biografski leksikon

LUPŠA, Ferdinand (Ferdo Lupša), geodet, popotnik, fotograf, slikar (r. 4. 5. 1881, Drakovci; u. 31. 1. 1945, Radoslavci, pokopan v Mali Nedelji). Oče Tomaž Lupša, posestnik, agent davka na potrošnjo, mati Jožefa Lupša, r. Špindler.

Lupša je 1895/96 obiskoval nižjo gimnazijo (Untergymnasium) v Celju, po poklicu je bil geodet. 1904, ko je bil načelnik Kmetijskega društva za ormoški okraj, je društvo ustanovilo knjižnico. V knjigi Die Nordpolsphinx oder Frage der modernen Nordpolarforschung (1903) je predlagal načrt za ekspedicijo na severni tečaj in bil v zvezi s tem sprejet na razgovor pri ministru za znanost na Dunaju. Tam je srečal siamskega konzula, ki mu je predlagal ekspedicijo v Siam (današnja Tajska). V začetku 1904 je preko Genove odpotoval v Siam, kjer je s podjetjem Siam Canals Land and Irrigation Company podpisal pogodbo o šestmesečnem preučevanju krajev in razmer v Siamu ter bil imenovan za inženirja Kraljevega odseka za namakanje. Konec maja istega leta je že poslal v domovino prvega izmed člankov o svojem delu v Siamu in ga naslovil Glas iz Siama. Domov se je vrnil 1906, 1915 pa je znova odpotoval v Siam, kjer je 1915/16 vodil raziskovalni ekspediciji v severne in zahodne dele Siama, o čemer je objavil knjigo V džunglah belega slona (1930). 1919 je bil kot vojni ujetnik interniran v Ahmednagarju v Indiji, 1920 pa se je vrnil domov. Tu je bil član Samostojne kmetijske stranke, Zgodovinskega društva Maribor, Narodno kulturnega društva Mala Nedelja in odbornik Kmetijske podružnice Mala Nedelja. 1934 je kot član jugoslovanske delegacije potoval v Alžirijo. Po okupaciji Jugoslavije so ga Nemci postavili za župana v Mali Nedelji, januarja 1945 so ga partizani (skrivači) likvidirali.

Kot popotnik in raziskovalec je načrtoval ekspedicijo na severni tečaj, izpeljal pa je tri ekspedicije v Siamu (1905, 1915/16). Opisal jih je v knjigi (1930), ilustrirani z njegovimi fotografijami in risbami. Bil je med prvimi sodobnimi raziskovalci kraškega podzemlja Siama. V zahodnih gorah, blizu meje z Burmo (danes Mjanmar), je podrobneje preiskal jamo Vang Narasinha. V Siamu je bil inženir Kraljevega odseka za namakanje ter imenovan za univerzitetnega profesorja in vladnega svetnika. Tam je zbral bogato zbirko naravoslovnega in etnografskega značaja, ki jo je vzel s sabo v domovino. Na njegovo pobudo je bil ustanovljen Jugoslovansko-siamski komite v okviru Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Ministrstva trgovine in industrije v Beogradu. Bil je dopisnik Domovine in Slovana, v katerih je objavil več člankov gospodarske in tehnične vsebine ter imel vrsto predavanj o Siamu v mariborskem Narodnem domu, po šolah in čitalnicah.

Bil je tudi fotograf in slikar. Iz Siama je pošiljal fotografije rojaku Karolu Grossmannu, ta pa jih je uporabljal pri potopisnih predavanjih v ljutomerski čitalnici. Lupševa fotografska zapuščina je bila predstavljena 1990 na razstavi v Moderni galeriji (Ljubljana) in 2015 v Splošni knjižnici v Ljutomeru, 2001 pa so bila njegova dela uvrščena na razstavo Akt na Slovenskem (Muzej za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana).

Dela

  • Die Nordpolsphinx oder Frage der modernen Nordpolarforschung, Laibach, 1903.
  • Eigenartigkeit mikroskopischen Bilder, Carinthia II (Celovec), 93, 1903, 122–124.
  • Glas iz Siama, Domovina, 14, 1904, št. 55, [327]–329.
  • Aluminij pred 2000 leti, Slovan, 3, 1905, 31–32.
  • Die warmen Quellen von Bang Phra in Siam, Mitteilungen der k. k. Geographischen Gesellschaft in Wien (Dunaj), 49, 1906, 469–471.
  • Ingenieur Lupšas Forschungreise in Siam, Mitteilungen der k. k. Geographischen Gesellschaft in Wien (Dunaj), 49, 1906, 505–508.
  • Naš bodoči promet in Siam, Naša doba, 19. 2. 1920.
  • Narodnogospodarski položaj Slovenskih goric, Kmetijski list, 4, 1922, št. 11, 3.
  • Arheološke izkopanine pri Veržeju, Slovenski narod, 17. 8. 1923.
  • Nang Sali, Slovenski narod, 9. 1. 1925.
  • V džunglah belega slona, Ljubljana, 1930.
  • Osebna bibliografija (COBISS).

Viri in literatura

  • Ferdo Lupša: Kraljevi inžener v Siamu, Domovina, 16, 1906, št. 67, 2.
  • Potovanje po Siamu, Slovenski narod, 29. 5. 1925.
  • Lilijana Nedič: Siamski raj Ferda Lupše, M'ARS, 1, 1989, št. 4, 42–44.
  • Andrijan Lah : Vse strani sveta : slovensko potopisje od Knobleharja do naših dni, Ljubljana, 1999.
  • Srečko Pavličič: Lupša, Srečko Pavličič: Rodbine naše fare, 2. zv., Pristava pri Ljutomeru, 2014, ni navedenih str.
  • Rado Podgorelec: Ferdinand Lupša : žrtev dveh režimov, Časopis za zgodovino in narodopisje, 88 = n. v. 53, 2017, št. 123–138
Kranjc, Andrej: Lupša, Ferdinand (1881–1945). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023700/#novi-slovenski-biografski-leksikon (10. maj 2021). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine