Novi Slovenski biografski leksikon

CESAR, Emil, literarni zgodovinar, urednik (r. 16. 8. 1927, Ljubljana; u. 12. 9. 2020, Ljubljana). Oče Jernej Cesar, železničar, vlakovodja, mati Marija Cesar, r. Zupančič. Hči Polonca Cesar Nedzbala, etnologinja, sin Rok Cesar, radiolog.

Maturiral je 1947 na realki v Ljubljani in se vpisal na študij slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Še pred diplomo se je zaposlil kot učitelj na kamniški gimnaziji (1953–55) in kot vodja korektorske službe pri Slovenskem poročevalcu (1955–59). Diplomiral je 1953 in zatem poučeval v Ljubljani na Srednji vzgojiteljski šoli, OŠ Majde Vrhovnik in na Šolskem centru za blagovni promet (1960–77). 1960 je bil tudi urednik založbe Borec. Od 1977 do upokojitve 1991 je na ljubljanski Pedagoški akademiji (pozneje Pedagoška fakulteta) kot višji predavatelj poučeval novejšo slovensko književnost.

Literarnozgodovinske prispevke je začel pisati 1954; v zgodnjih prispevkih v prvih letnikih Kamniškega zbornika (1955–56) se je posvečal Antonu Medvedu in Franu S. Finžgarju. Kmalu zatem se je navdušil nad partizansko literaturo, ki je (skupaj s proletarsko med obema vojnama) vse do danes ostala osrednje žarišče njegovih raziskav. Najprej je pisal o najpomembnejšem partizanskem prozaistu, med vojno ubitem Bogu Flandru - Klusovem Jožu (mdr. v Kamniškem zborniku, Borcu, Loških razgledih ter Jeziku in slovstvu), 1958 pa je uredil njegovo zbrano delo Bataljon. Zlasti poglobljeno se je posvečal Karlu Destovniku - Kajuhu; 1961 je napisal spremno besedilo k diafilmu o njem, 1966 je uredil njegovo Zbrano delo s spremno študijo in obsežnimi opombami (ki je bilo ponovno izdano 1971 in 1978), dve leti zatem pa je izšla monografija Karel Destovnik - Kajuh: življenje in delo. 1979 je o Kajuhu izdal tudi razpravo Karel Destovnik - Kajuh, integralno monografijo – z enakim naslovom pa je izdal 1993. V sedemdesetih letih 20. stoletja se je posvečal tudi avtorjem iz (okolice) Jesenic. Zbirko črtic Razmerja Viktorja Gregorača, ki so ga 1942 kot aktivista OF usmrtili v Begunjah, je Cesar uredil 1972, Izbrana dela njegovega istega leta tragično preminulega rojaka Toneta Čufarja v dveh knjigah pa 1976. 1973 je napisal opombe k drugi zbirki sočasnega jeseniškega angažiranega pesnika Benjamina Gracerja V mraku. Pisal je tudi o Prežihovem Vorancu, Miranu Jarcu, Almi Karlin, Mateju Boru, Lili Novy idr.

Po desetletju izčrpnega preučevanja partizanskih piscev so sledile Cesarjeve številne sintetične študije literarne dejavnosti v NOB, začenši 1971 z Deležem Gorenjske v književnosti narodnoosvobodilnega boja in Slovensko partizansko književnostjo do septembra 1943 (1972). Že 1973 je izdal monografijo Književnost narodnoosvobodilnega obdobja in njeni stiki s tujino, dve leti zatem pa Slovensko književnost v narodnoosvobodilnem boju 1941–1945 in Pregled slovenske poezije v obdobju narodnoosvobodilnega boja. Bil je tudi urednik antologij; ob urejanju slovenske partizanske proze Prebujenje (1968) je bil urednik antologije pesništva jugoslovanske ljudske revolucije Svitanja (1982) za slovensko poezijo in z Janezom Rotarjem tudi sourednik jugoslovanske proze 1941–45, prav tako imenovane Prebujenje (1985).

Široko je zastavljeno njegovo delo Boj brez pušk iz 1984 z esejskimi poglavji o devetih trenutkih kulturno-umetniške levice v boju proti politični represiji med 1930 in 1943. V tistem času je bil Cesar mdr. predsednik koordinacijskega odbora za zgodovinopisje pri OK SZDL Ljubljana Vič - Rudnik in urednik revije Obzornik (1982–88). 1990 je zagovarjal doktorsko disertacijo Kulturniška organizacija ter vloga in delež slovenskih pisateljev v obdobju 1941–1943 in postal docent. Bil je tudi avtor gesel v leksikonu Slovenska književnost (1996) in v prvih štirih zvezkih Enciklopedije Slovenije.

1994 se je po skoraj štirih desetletjih vrnil k proučevanju dela Antona Medveda, katerega Izbrane pesmi je v njegovem uredništvu izdala kamniška občina, 1996 je dopolnil integralno študijo Slovenska kultura v obdobju okupacije in narodnoosvobodilnega boja: od aprila 1941 do 8. septembra 1943. 2000 je objavil delo Literarnozgodovinski portreti in 2007 drugi del (nadaljevanje študije z enakim naslovom za obdobje 1943–45),obenem se je še naprej posvečal življenju in delu manj znanih literatov NOB; mdr. je 2002 uredil izdajo z deli, dnevniškimi zapisi in izčrpno biografijo Vinka Košaka Neizsanjana pot, 2003 izbrano delo Črtomirja Šinkovca Oblaki nad sončno deželo (katerega dela je večkrat pospremil s spremno besedo, mdr. k otroški pesniški zbirki Mačja abeceda), 2008 pa izbrane pesmi Kristine Šuler Češnja pod mojim oknom.

Za svoje delo je prejel več nagrad: Kajuhovo nagrado ZZB NOV Slovenije (1965), Kajuhovo nagrado občine Velenje (1968), priznanje Železarja (Jesenice, 1976), spominski znak in bronasto priznanje OF (1981), nagrado vstaje slovenskega naroda (1985) in plaketo Občine Velenje (1994).

Dela

  • Karel Destovnik - Kajuh: Zbrano delo, Ljubljana, 1966, 1971, 1978 (urednik).
  • Književnost narodnoosvobodilnega obdobja in njeni stiki s tujino, Ljubljana, 1973.
  • Slovenska književnost v narodnoosvobodilnem boju 1941–1945, Ljubljana,1975.
  • Prebujenje: antologija partizanske proze, Ljubljana, 1968 (urednik).
  • Svitanja: pesništvo ljudske revolucije Jugoslavije 1941–1945, Ljubljana, 1982 (urednik).
  • Boj brez pušk, Ljubljana, 1984.
  • Slovenska kultura v obdobju okupacije in narodnoosvobodilnega boja: od aprila 1941 do 8. septembra 1943, Ljubljana, 1996.
  • Literarnozgodovinski portreti, Ljubljana, 2000.
  • Slovenska kultura v obdobju okupacije in narodnoosvobodilnega boja: (od 8. septembra 1943 do 9. maja 1945), Ljubljana, 2007.
  • Osebna bibliografija (COBISS).

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • ES.
  • Emilu Cesarju – nagrada vstaje, Naša komuna, 10. 9. 1985.
  • Gregor Kocijan: Življenjski jubilej Emila Cesarja, Jezik in slovstvo,33, 1987/88, št. 3, 60–61.
  • Gregor Kocijan: Osemdeset let dr. Emila Cesarja, Jezik in slovstvo, 52, 2007, št. 5, 85–86.
Jež, Andraž: Cesar, Emil (1927–2020). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023580/#novi-slovenski-biografski-leksikon (28. september 2021). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine