Novi Slovenski biografski leksikon

ČERNELIČ, Ivanka (Ivana Černelič, Ivana Černelič - Kozlevčar, Ivanka Černelič Kozlevčar, Ivanka Kozlevčar - Černelič, Ivanka Kozlevčar), jezikoslovka, leksikografka (r. 14. 12. 1932, Ljubljana). Oče Alojzij Kozlevčar, kmet, mati Ana Kozlevčar, r. Omahen.

Prvih dvanajst let je preživela na Gorenjem Brezovem pri Višnji Gori. Z domačim krajem in ljudmi je ostala trajno močno povezana, zato so jo dogodki med drugo svetovno vojno, poboj bližnjih sorodnikov in sovaščanov ob koncu vojne ter odnos do kmetov travmatično zaznamovali ter še okrepili njen čut za človekovo dostojanstvo in pogumno pokončnost.

Po štirirazredni osnovni šoli v Višnji Gori se je 1944 v Ljubljani vpisala na gimnazijo, ki so jo vodile uršulinke. Po vojni je v istih prostorih obiskovala VI. državno gimnazijo, zadnji dve leti pa se je šolala na gimnaziji Poljane, kjer je 1951 maturirala. Na Prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti univerze v Ljubljani je študirala slovenski jezik in književnost ter srbohrvaški jezik in književnost. Marca 1957 je diplomirala in nato do septembra 1958 poučevala na osnovni šoli v Pivki, naslednja štiri leta pa v Brezovici pri Ljubljani. Od 1962 do upokojitve 1992 je delala kot leksikografka in raziskovalka – od 1979 kot strokovna svetnica – v leksikološki sekciji na Inštitutu za slovenski jezik SAZU oz. ZRC SAZU.

1970 je bila lektorica na poletnem Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Takrat je navezala prijateljske vezi z zamejskimi Slovenci iz Benečije in avstrijske Koroške. Februarja 1984 je postala članica glavnega uredniškega odbora Slovarja slovenskega knjižnega jezika.

1981 in 1982 je bila v leksikografski sekciji Inštituta mentorica mlajšim sodelavcem, 1993–97 pa strokovna sodelavka uredništva Enciklopedije Slovenije (7.–11. zvezek).

Glavno področje njenega znanstvenega dela je slovensko jezikoslovje, in sicer teoretično raziskovalno ter slovaropisno analitično in redaktorsko. Objavila je okrog dvajset sorazmerno kratkih, vendar inovativnih in problemsko bogatih jezikoslovnih člankov oz. razprav. V njih analizira povezanost leksikalnega pomena predmetnopomenskih besednih vrst z njihovo stavčno vlogo in oblikoslovnimi lastnostmi. Pomeni besede določajo njeno skladenjsko vlogo in formalne lastnosti, najzanesljivejša in najnatančnejša analiza pomena pa temelji prav na analizi razvidnih skladenjskih vlog in formalnih lastnosti besede, zato so ugotovitve Ivanke Černelič metodološko pomembne ne le za semantiko, ampak tudi za leksikografijo. Teoretično izčrpno in zanesljivo je analizirala tudi nepolnopomenske glagole tipa biti in glagole premikanja tipa iti, kritično je preverjala teoretične in arbitrarne določitve besednih vrst v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, še zlasti prislova, novodoločeni in osamosvojeni členek pa precizno delila glede na funkcijo v stavku in dokazovala njegovo različnost od drugih besednih vrst.

Kot leksikografka je avtorica osnovne leksikalne analize številnih samostalniških in pridevniških besed, glagolov, še zlasti nekaterih najtežjih in najobsežnejših, ter prislovov in končna redaktorica mnogih slovarskih člankov. O vprašanjih praktične leksikografije je 1981 napisala pragmatična navodila za sistemsko opisovanje samostalnikov, pridevnikov, glagolov in prislovov v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, objavljena v interni inštitutski publikaciji, kar je doslej edina tovrstna slovenska publikacija.

V Zavezi je med 1994 in 2013 objavljala pesmi z vojno tematiko ter več kot trideset člankov spominov, pričevanj in zgodovinskih raziskav o dogodkih med drugo svetovno vojno.

Dela

  • O pomenskih kategorijah samostalnika v povedkovi rabi, Jezik in slovstvo, 13, 1968, 11–15.
  • O pridevniku v povedni rabi, Jezik in slovstvo, 15, 1969/70, 210–215.
  • Slovar slovenskega knjižnega jezika, I–V, Ljubljana, 1970–1991 (soavtorica).
  • Slovnično število in pomenske kategorije samostalnika, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 10, 1974, 31–39.
  • O funkciji glagolov z oslabljenim pomenom tipa biti, Jezik in slovstvo, 21, 1975/76, 76–81.
  • O glagolih premikanja, zlasti glede na glagol iti in stavčne vzorce, Jezik in slovstvo, 25, 1979/80, 45–47.
  • Napotki za redakcijo samostalnika, pridevnika in glagola, I. del, 1981 (soavtorica; interna publikacija Inštituta).
  • Reševanje besednovrstnih vprašanj v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura, 1988, 289–299.
  • Členek kot besedna vrsta v slovenskem knjižnem jeziku, Jezikoslovni zapiski, 1, 1991, 73–85.
  • O delitvi členkov, Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 3, 1993, 213–225.
  • Osebna bibliografija (COBISS)

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • Avtoričina lastna bibliografija.
  • Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1957, 8. knjiga, 1958; 1958–1992, 43. knjiga, 1993.
  • Biografije in bibliografije raziskovalcev ZRC SAZU 1 in 2, Ljubljana, 1976 in 1988.
  • Nataša Jakop: Funkcijska delitev členkov : značilnosti naklonskih členkov, Jezik in slovstvo, 46, 2001, 305–316.
  • Milena Hajnšek Holz: Ivanka Černelič – ob 70-letnici rojstva, Jezikoslovni zapiski, 8, 2002, 7–9.
  • Jerica Snoj: Od definicije besedne vrste v slovnici do besednovrstne oznake v slovarju, Slovenski jezikSlovene linguistic studies, 2015, št. 10, 139–151.
  • Blaž Knez: »Kako zelo smo bili zaničevani« : pogovor z Ivanko Kozlevčar Černelič, Zaveza, 28, 2018, št. 107, 64–81.
Müller, Jakob: Černelič, Ivanka (1932–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023430/#novi-slovenski-biografski-leksikon (24. oktober 2020). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine