Čopi, Ambrož (1973–)
Foto Leon Vidic
Vir: © Fotodokumentacija Dela

Novi Slovenski biografski leksikon

ČOPI, Ambrož, skladatelj, dirigent (r. 11. 1. 1973, Šempeter pri Gorici).

Ob rojstvu je živel v Bovcu, nižjo glasbeno šolo je obiskoval v Tolminu in Kobaridu. Po zaključenem teoretičnem oddelku Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani (1991) se je vpisal na Akademijo za glasbo, kjer je študiral klavir pri Andreju Jarcu in kompozicijo, iz katere je 1996 diplomiral pri Danetu Škerlu. Podiplomski specialistični študij je zaključil pri Urošu Rojku (1998). Na Glasbeni šoli Vič - Rudnik se je izpopolnjeval v petju. V času študija je na skladateljskih natečajih prejel več nagrad, naziv mladi glasbenik (1995) in študentsko Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani (1997). Z zborovsko glasbo se je seznanjal kot asistent dirigenta Stojana Kureta pri Akademskem pevskem zboru (APZ) Tone Tomšič, kot pevec pa pri Komornem zboru Ave pod vodstvom Andraža Hauptmana, nato pa kot zborovodja številnih pevskih skupin. Od srednješolskih let je poučeval na Glasbeni šoli v Bovcu (1989–2002), bil profesor teoretičnih predmetov na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, od 1999 poučuje na Umetniški gimnaziji v Kopru. Vodil je številne ljubiteljske in profesionalne zbore ter se uveljavil kot eden najboljših slovenskih zborovskih dirigentov. Bil je dirigent Mešanega pevskega zbora Obala Koper (1998–2007) in APZ Univerze na Primorskem (2004–14). Z njim je 2008 prejel Grand prix mesta Varna in se tako uvrstil v finalno tekmovanje za veliko nagrado Evrope v Toursu (2009). Od 2010 vodi mešani zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Z zbori je prejel številne zlate plakete v državnem merilu (Naša pesem v Mariboru, 2007, 2010, 2012, 2014), dosegel več kot dvajset prvih mest na tekmovanjih v tujini (Franz Schubert Choral Competition Viena 2001, Preveza 2003, 2006, Varna 2008, de Música de Cantonigròs 2011, Gdansk 2012, Laudate Dominum Vilna 2012, Canti versis Praga 2013, European Grand Prix for Choral Singing Tolosa 2017, Moscow sounds 2016) in posnel desetino zgoščenk (Lirični akvareli, So ptičice še snivale, Sanjam, Praeparate corda vestra, Z gozdom prihajam, Mysterium, Istriantico, Mozaiki, Tebe pojem, Credo). Je idejni in umetniški vodja več zborovskih prireditev, tekmovanj in festivalov ter avtor velikih zborovskih projektov (Tekmovanje primorskih pevskih zborov in vokalnih skupin Postojna, 2002, Zborovski festival Koper, 2001–03).

Prve skladbe je napisal v osnovnošolskem obdobju pod mentorstvom Pavleta Kalana, kasneje so nanj vplivali Pavle Merkù, Danijel Škerl in Lojze Lebič. Že v študentskih letih se je usmeril v pretežno vokalno in vokalno-instrumentalno glasbo ter postal eden pomembnejših avtorjev sodobne sakralne glasbe. Svoj glasbeni stavek je sprva oblikoval na temeljih postimpresionistične in ekspresionistične šole, z leti pa izoblikoval samosvoj, izrazno bogat ter zvočno kompleksen glasbeni jezik, v katerem izkorišča barvitost pevskega aparata. Uporablja različne kompozicijske tehnike, ki jih zaokroža izrazita muzikalnost. Je skladatelj izvirnih zborovskih skladb za različne zasedbe na poezijo slovenskih pesnikov (Dve cvetni pesmi in Marjetice na besedilo Srečka Kosovela, Tri pesmi Edvarda Kocbeka; Bil sem srečen danes in Ljubim na besedila Ferija Lainščka) in nabožnih besedil (Quattro Antifonae Mariae Selectae, Preparate corda vestra, Salve regina, I will greatly rejoice in the Lord), priredb ljudskih pesmi Prekmurja (Beiži ftiček, San se šetao), Bele krajine (Svatske pesmi), slovenske Istre (Istrske ljudske) in ne nazadnje Rezije (Jnjyn ćewa jti gnä) ter koncertnih del posvetne in sakralne glasbe (Missa pro pace, Missa brevis, Quatuor Antiphonae Marianae Selectae, Magnificat, Angeli z besedilom Toneta Pavčka). Posveča se tudi pravoslavni duhovni glasbi (Tri dukhovniykh khora). Njegova dela izvajajo uveljavljeni ansambli vseh celin in so uvrščena na posnetke številnih pevskih skupin.

Za umetniške stvaritve je 2014 prejel Gallusovo plaketo in 2016 nagrado Prešernovega sklada.

Dela

Magnificat za bariton solo visoke glasove in orkester (2009).

Zbori

Lirični akvareli (France Balantič), 1991–1994.
Psalmus 108 (1996).
Exultate Deo, hommage a Francis Poulenc za mešani zbor (1997).
Tiha misel zablestela, ciklus pesmi na besedila Srečka Kosovela za moški zbor (1997, 22003).
... tu albo to pujütranjo, ljudske iz Rezije za moški zbor (2003).
So ptičice še snivale, priredbe ljudskih pesmi (2008).
Quatour Antiphoæ Mariæ Selectae (2008–12).
Istrske ljudske (2011–13).
Angeli (Tone Pavček), 2013.

Viri in literatura

Franc Križnar, Tihomir Pinter: Sto slovenskih skladateljev, Ljubljana, 1997.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Če se Slovenci ne bi počutili majhne, bi naša glasba še bolj prodrla v svet, Primorske novice, 15. 11. 2019 (intervju zapisala Vesna Humar).
Koter, Darja: Čopi, Ambrož (1973–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022960/#novi-slovenski-biografski-leksikon (24. marec 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 5. zv.: Č. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine