Cevc, Tone (1932–2007)
Vir: © Arhiv ISN ZRC SAZU

Novi Slovenski biografski leksikon

CEVC, Tone (rojstno ime Anton Cevc), etnolog (r. 31. 5. 1932, Kamnik; u. 10. 2. 2007, Preserje pri Radomljah, pokopan na Homcu, pri Radomljah). Oče Emil Cevc, trgovec, mati Pavla Cevc, r. Klampfer, modistinja. Bratje Emilijan Cevc, umetnostni zgodovinar, akademik, Primož Cevc, onkolog, radioterapevt, in Pavel Cevc, fizik, svakinja Anica Cevc, umetnostna zgodovinarka, muzealka.

Osnovno šolo je obiskoval za Bežigradom v Ljubljani (1940–48), kamor se je družina preselila 1938. Po maturi na bežigrajski gimnaziji 1952 je študiral etnologijo in umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL) ter diplomiral 1957 z nalogo Življenje pastirjev na Veliki planini. 1969 je na UL doktoriral z disertacijo Pastirski stanovi v Kamniških in Julijskih Alpah in predslovanski substrat v njihovi arhitekturni dediščini. 1968 se je mesec dni študijsko izpopolnjeval pri Arnoldu Niedererju na Univerzi v Zürichu (Švica). 1959–71 je delal kot knjižničar pri Slovenija projektu. 1971 se je zaposlil v Inštitutu za slovensko narodopisje (ISN) SAZU v sekciji za ljudsko slovstvo. Ob ustanovitvi sekcije za materialno kulturo 1972 je prevzel njeno vodenje in ostal vodja vse do upokojitve 1999. 1984 je bil izvoljen v naziv znanstvenega svetnika. 1994–98 je bil predstojnik ISN ZRC SAZU. 1992–94 je bil namestnik nacionalnega koordinatorja, 1994–98 pa koordinator za področje etnologije pri ministrstvu za znanost in tehnologijo.

Že v študentskih letih se je pod vodstvom Jerneja Šušteršiča vključil v zbiranje narodopisnega gradiva na avstrijskem Koroškem. Sodeloval je v terenskih ekipah Slovenskega etnografskega muzeja v Šentvidu pri Stični (1950), Brkinih (1955) in Kostanjevici na Krki (1956). Za njegovo raziskovalno pot je bilo prelomno leto 1967, ko je objavil prvo študijo (Nastanek in razvoj pastirskega stanu na Veliki planini nad Kamnikom) in s prispevkom o predzgodovinskih prvinah planšarske koče v Kamniških Alpah (Vorgeschichtliche Deutung der Sennhütten in der Kamniker Alpen) navdušil tujo strokovno javnost na 5. mednarodnem znanstvenem srečanju skupine Alpes Orientales (AO) v Slovenj Gradcu. Na naslednjem srečanju AO v Thusisu v Švici 1970 je predstavil pastirske stavbe na kobilah v Julijskih Alpah (Die Sennhütten auf Pfosten in den Julischen Alpen und ihre Bedeutung für die europäische Bauforschung). Tudi sicer je glavnino raziskovalne pozornosti posvetil življenju in delu pastirjev ter pastirskim bivališčem, v prvi vrsti velikoplaninskim, pa tudi na drugih območjih, ter drugim (drvarskim in oglarskim) občasno naseljenim zavetiščem. Na podlagi obsežnega terenskega dela, upoštevanja arhivskih in pozneje tudi arheoloških virov ter primerjalnega gradiva z drugih vzhodnoalpskih območij je sistematično raziskal razvoj in tipologijo pastirskih bivališč. Spoznanja je objavil v številnih znanstvenih in poljudnih prispevkih, v treh dopolnjenih izdajah monografije o Veliki planini (1972, 1987, 1993), v monografijah Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem (1984) in Bohinj in njegove planine (1992) ter v referatih na posvetih, poljudnih predavanjih in na spletišču. 1995 je v Bohinju organiziral mednarodni etnološki posvet Planšarske stavbe v Vzhodnih Alpah, ki se ga je udeležilo sedemnajst raziskovalcev iz Avstrije, Italije, Nemčije, Švice in Slovenije.

Drugi pomembni področji njegovega raziskovanja sta bili stavbarstvo in razvoj prostorske organizacije kmečke hiše na Slovenskem, posebej v Karavankah, Bohinju in na Krasu. Monografija Kmečke hiše v Karavankah (v soavtorstvu z Ignacem Primožičem) je bila izdana in ponatisnjena v slovenskem (1988, 1991) in nemškem jeziku (1991) ob sočasni razstavi in katalogu Kmečke hiše v Selah (1988). Raziskoval je tudi za slovensko pokrajino značilno kmečko gospodarsko poslopje – kozolec, še posebej podrobno je obdelal kozolec iz bohinjskega kota, stog, in kozolce s kamnitimi stebri s kraških pobočij. Dognanja je strnil v knjigi Slovenski kozolec (1993). 1993 se je udeležil srečanja avstrijskih in slovenskih raziskovalcev ljudskega stavbarstva na gradu Krastowitz pri Celovcu (Avstrija).

Sodeloval je tudi pri sočasnih epistemoloških in metodoloških razpravah o etnološkem raziskovanju stavbarstva in materialne kulture.

V zadnjem raziskovalnem obdobju se je posvetil opredelitvi mikrolokacij ter kronologiji prazgodovinske, antične in srednjeveške poselitve visokogorskega sveta. V etnološke raziskave gmotne kulture je vpeljal vidike paleoetnologije in arheologije, slednje ob sodelovanju z Jano Horvat. Plod večdisciplinarnega raziskovanja sta knjigi Davne sledi človeka v Kamniških Alpah (1997) in Lončene posode pastirjev (2000) ter zbornik Človek v Alpah (2006).

Cevčevo znanstveno delo odlikujejo inovativne raziskovalne metode in interpretacije, vztrajnost pri oblikovanju in utrjevanju raziskovalnega področja, zmožnost celovite obravnave ter odprtost za sodelovanje z drugimi vedami, predvsem z (umetnostno in kulturno) zgodovino, jezikoslovjem in arheologijo. Na mnogih raziskovalnih področjih je oral ledino. Pionirsko je bilo njegovo raziskovanje začasnih bivališč, planšarstva, pastirskih bivališč ter poselitve alpskih območij na Slovenskem v prazgodovinskem in antičnem obdobju.

Raziskovalna spoznanja je poleg v monografijah objavil v številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih prispevkih v domačih in tujih revijah in zbornikih (Alpes Orientales, Traditiones, Kamniški zbornik, Bohinjski zbornik, Slovenski etnograf, Varstvo spomenikov, Annali San Michele, Glasnik Slovenskega etnološkega društva, Etnolog, Geografski vestnik, Planinski vestnik, Rodna gruda, Pionir, Jadranski koledar, Gea, Celovški zvon) ter v geslih za Enciklopedijo Slovenije.

1964–65 je bil urednik Arhitektovega biltena, 1989, 1990 in 1993 pa zbornika Traditiones.

Za knjigo Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem je 1985 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, za knjigo Kmečke hiše v Karavankah pa 1991 Plečnikovo medaljo. 1994 je prejel Murkovo priznanje za življenjsko delo. 2004 je postal častni član Slovenskega arheološkega društva.

Dela

  • Velika planina : življenje, delo in izročilo pastirjev, Ljubljana, 1972 (21987, 31993).
  • Etnološka pričevalnost materialne kulture, Pogledi na etnologijo, Ljubljana, 1978, 161–196.
  • Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem : kulturnozgodovinski in etnološki oris, Ljubljana, 1984.
  • Kmečke hiše v Karavankah : stavbna dediščina hribovskih kmetij pod Kepo, Stolom, Košuto, Obirjem, Pristovškim Storžičem in Peco, Celovec - Trst, 1988 (soavtor Ignac Primožič; Radovljica, 21991).
  • Bohinj in njegove planine : srečanja s planšarsko kulturo, Radovljica, 1992.
  • Slovenski kozolec = Slovene hay-rack, Žirovnica, 1993 (soavtor Jaka Čop).
  • Planšarske stavbe v Vzhodnih Alpah : stavbna tipologija in varovanje stavbne dediščine = Die Sennhütten in den Ostalpen : Die Bautypologie und der Schutz der Sennhütten, Ljubljana, 1995 (urednik).
  • Davne sledi človeka v Kamniških Alpah : arheološke najdbe v planinah 1995–1996, Ljubljana, 1997 (soavtorji Jana Horvat, Miran Bremšak in France Stele).
  • Lončene posode pastirjev : sklede in latvice iz poznega srednjega veka iz planin v Kamniških Alpah, Ljubljana, 2000.
  • Človek v Alpah : desetletje (1996–2006) raziskav o navzočnosti človeka v slovenskih Alpah, Ljubljana, 2006 (urednik).

Dela

  • Nastanek in razvoj pastirskega stanu na Veliki planini nad Kamnikom, Kamniški zbornik, 11, 1967, 47–86.
  • Vorgeschichtliche Deutung der Sennhütte in den Kamniker Alpen, Alpes Orientales, 5, 1969, 125–138.
  • Velika planina : življenje, delo in izročilo pastirjev, Ljubljana, 1972 (21987, 31993).
  • Die Sennhütten auf Pfosten in den Julischen Alpen und ihre Bedeutung für die europäische Bauforschung, Alpes Orientales (München), 6, 1972, 23–43.
  • Etnološka pričevalnost materialne kulture, Pogledi na etnologijo, Ljubljana, 1978, 161–196.
  • Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem : kulturnozgodovinski in etnološki oris, Ljubljana, 1984.
  • Zur Rekonstruktion eines Bauernhauses aus dem Jahre 1506 in Srednji vrh bei Gozd-Martuljek, Tradition und Entfaltung : volkskundliche Studien in Memoriam Hans Koren, Trautenfels, 1986, 93–102.
  • Odprta vprašanja stavbnega razvoja bohinjske kmečke hiše, Bohinjski zbornik, Radovljica, 1987, 92–100.
  • Kmečke hiše v Karavankah : stavbna dediščina hribovskih kmetij pod Kepo, Stolom, Košuto, Obirjem, Pristovškim Storžičem in Peco, Celovec - Trst, 1988 (soavtor Ignac Primožič; Radovljica, 21991).
  • Das Bauernhaus in den Karawanken, Radovljica, 1991 (soavtor Ignac Primožič).
  • Bohinj in njegove planine : srečanja s planšarsko kulturo, Radovljica, 1992.
  • Slovenski kozolec = Slovene hay-rack, Žirovnica, 1993 (soavtor Jaka Čop).
  • Bohinj und seine Almen : Begegung mit der Almwirtschaft und Almkultur in Slowenien, Radovljica, 1994.
  • Planšarske stavbe v Vzhodnih Alpah : stavbna tipologija in varovanje stavbne dediščine = Die Sennhütten in den Ostalpen : Die Bautypologie und der Schutz der Sennhütten, Ljubljana, 1995 (urednik).
  • Davne sledi človeka v Kamniških Alpah : arheološke najdbe v planinah 1995–1996, Ljubljana, 1997 (soavtorji Jana Horvat, Miran Bremšak in France Stele).
  • Lončene posode pastirjev : sklede in latvice iz poznega srednjega veka iz planin v Kamniških Alpah, Ljubljana, 2000.
  • Človek v Alpah : desetletje (1996–2006) raziskav o navzočnosti človeka v slovenskih Alpah, Ljubljana, 2006 (urednik).
  • Osebna bibliografija COBISS

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • Intervju avtoric gesla z Vero Cevc.
  • ES.
  • Slovenski etnološki leksikon.
  • Niko Kuret: Tone Cevc – šestdesetletnik, Traditiones, 21, 1992, 185–190.
  • Helena Ložar Podlogar: Bibliografija Toneta Cevca, Traditiones, 21, 1992, 186–190.
  • Špela Ledinek Lozej: Raziskave stavbarstva in bivalne kulture na Inštitutu za slovensko narodopisje, Traditiones, 30, 2001, št. 1, 75–84.
  • Helena Ložar Podlogar: Opazovati in slutiti – raziskati in odkriti, Traditiones, 31, 2002, 7–12.
  • Sinja Zemljič Golob: Bibliografija Toneta Cevca (1993–2002), Traditiones, 31, 2002, 13–16.
  • Maja Godina Golija: Dr. Tone Cevc (1932–2007) : In memoriam, Večer, 22. 2. 2007.
  • Maja Godina Golija: Izgubili smo najpomembnejšega raziskovalca ljudskega stavbarstva in pastirstva na Slovenskem, Kamniški občan, 46, 2007, št. 2, 4.
  • Naško Križnar: Dr. Tone Cevc 1932–2007, Delo, 19. 2. 2007.
Godina Golija, M., Ledinek Lozej, Š.: Cevc, Tone (1932–2007). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022640/#novi-slovenski-biografski-leksikon (25. oktober 2020). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine