Novi Slovenski biografski leksikon

CERKOVNIK, Marja (rojstno ime Marija Vera Blagotinšek), novinarka, urednica, publicistka, mladinska pisateljica (r. 23. 8. 1928, Metlika). Oče Franc Blagotinšek, višji sodni uradnik, mati Amalija Blagotinšek, r. Omerzel. Sin Tomaž Cerkovnik, alpski smučar, vnuk Jure Cerkovnik, klasični kitarist.

Osnovno šolo je začela obiskovati v Trebnjem in jo končala v Celju, kjer se je 1939 vpisala na gimnazijo. Šolanje je morala prekiniti 1943 zaradi neupoštevanja prepovedi javne uporabe slovenščine. Izključena je bila iz vseh šol nemškega rajha in poslana v Braunau ob Innu na prisilno delo, kjer je štirinajst mesecev delala kot služkinja. Avgusta 1944 se je vrnila v Celje oziroma Šempeter. Po koncu vojne je nadaljevala šolanje na celjski gimnaziji, kjer je 1947 maturirala. Vpisala se je na študij slavistike v Ljubljani. Dve leti je študirala redno, nato se je zaposlila pri Pionirskem listu in študij nadaljevala ob delu. Zaradi rojstva treh otrok je študij tik pred diplomo prekinila. Pri Pionirskem listu je bila urednica kulturne rubrike (1949–51). V petdesetih letih 20. stoletja je nato opravljala še dela korektorice pri dnevniku Ljudska pravica, sourednice oz. tehnične urednice Pionirja in Cicibana ter članice uredništva Mladi svet. 1958 se je zaposlila na RTV Ljubljana in tam ostala do upokojitve 1986.

V začetku je urejala filmske oddaje, oddaje za mladino in družino. Številne oddaje je tudi sama vodila. Delo je začasno prekinila, ko je bila 1962–65 poklicna sekretarka Konference za družbeno aktivnost žensk Slovenije. Nato se je vrnila na televizijo kot urednica mladinskih in izobraževalnih oddaj. Bila je tudi odgovorna urednica kulturno-umetniškega programa, potem pa je prevzela uredništvo drugega programa TV Slovenija, za katerega je pripravila koncept. Pripravljala je intervjuje in več oddaj, npr. Družinski magazin (1958–62), V nedeljo popoldne (1963), Pionirski TV mozaik (1965–66), Govorijo dijaki (1966), Bela jutra (1969), Slovenija (1980), Medij monstrum (1984), Pripoved o stereotipnem vprašanju (1984), TV-teka (1984) idr. Zlasti odmevne so bile družbenokritične oddaje V živo (1975–80), Zrno in Bobu bob (1980–81). Znala je izkoriščati medijske posebnosti televizije in tako ustvarila mnoge odmevne družbeno angažirane oddaje iz vsakdanjosti ljudi. Pri izbiri tematike se je upoštevala predloge gledalcev.

Uveljavila se je tudi kot mladinska pisateljica, obenem je prevajala (v hrvaščino, srbščino, ruščino in francoščino). Pisala je za radio, otroške liste in knjižne izdaje. Objavila je okoli sedemdeset pravljic, pripovedk, črtic in iger za otroke v slovenskem, jugoslovanskem in tujem mladinskem tisku ter pripravila številne oddaje za radio in televizijo. Objavljala je v revijah Filmska kultura, Filmska kultura mladih, Naši razgledi, Otrok in družina ter Filmska revija.

V začetku sedemdesetih let 20. stoletja je bila poslanka v republiškem zboru Skupščine SRS, 1986–88 predsednica častnega razsodišča Društva novinarjev Slovenije.

1986 je prejela Tomšičevo nagrado za življenjsko delo na področju novinarstva.

Dela

  • Dopoldanski in popoldanski otroci, Ljubljana, 1964 (prevedeno v več jezikov).
  • Andrejev lok, Ljubljana, 1966 (prevedeno v več jezikov).
  • Devet sončnih dni, Ljubljana, 1967.
  • Pravljica na visokih petah, Ljubljana, 1973.
  • Praznična pravljica, Ljubljana, 1974 (prevedeno v ruščino)..
  • Osebna bibliografija COBISS.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • ARS, SI_ZAC/0845, I. gimnazija v Celju, AŠ 55/166.
  • Arhiv Društva novinarjev Slovenije.
  • ES.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Slovenski gledališki leksikon, Ljubljana, 1972.
  • Portretna skica Marje Cerkovnik (Življenje s televizijo), Naša Žena, 1979, št. 10, 20–21.
Maček, Jure: Cerkovnik, Marja (1928–2012). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022460/#novi-slovenski-biografski-leksikon (8. april 2020). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine