Čeferin, Barbara (1968–)
Foto © Miran Jurišič

Novi Slovenski biografski leksikon

ČEFERIN, Barbara (rojstno ime Barbara Sršen, vzdevek Srša), fotografinja, galeristka (r. 21. 7. 1968, Celje). Oče Janez Sršen, slavist, mati Helena (Lenka) Sršen, r. Drnovšek, inženirka strojništva. Mož Aleksander Čeferin, odvetnik, nogometni funkcionar, brat Matej Sršen, odvetnik, soustanovitelj glasbene skupine Grupa 92, tast Peter Čeferin, odvetnik, svak Rok Čeferin, ustavni sodnik, svakinja Petra Čeferin, arhitektka.

Otroštvo je preživela v Ljubljani, kjer je obiskovala osnovno šolo in 1983–87 srednjo šolo. 1987–93 je študirala španščino in etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter absolvirala 1993. Med študijem je kot fotografinja delala za različne časopise, največ za Mladino, pri kateri je bila 1989–94 stalna honorarna fotografinja. 1996–2003 je bila urednica fotografije pri reviji Jana. 2003 je ustanovila Galerijo Fotografija v Ljubljani, prvo zasebno galerijo, specializirano za umetniško fotografijo v Sloveniji, ki jo tudi vodi.

Kot ena redkih slovenskih fotoreporterk v drugi polovici osemdesetih in začetku devetdesetih let 20. stoletja je svojo fotografsko pot začela pri časopisni hiši Delo ter objavljala v njenih različnih edicijah. Objavljala je v večini slovenskih časopisov in revij ter v nekaterih jugoslovanskih (Ambient, Start (Hrvaška), Tribuna, Dnevnik, Mladina, Stop, Jana, Modna Jana, Hiše, Viva, MM, Vreme (Srbija), Slobodna Dalmacija (Hrvaška)). Sodelovala je s fotografsko agencijo Pristop. Poleg reportažnih je v medijih objavljala tudi fotografije drugih zvrsti, npr. portrete. Njene reportažne fotografije o vojni za samostojno Slovenijo so bile objavljene v knjigi Deset dni vojne za Slovenijo (1991). 1991 in 1992 je bila uvrščena v ožji izbor letnega natečaja francoske fotografske revije Photo. Ukvarja se tudi z gledališko fotografijo, v preteklosti je fotografirala za več slovenskih gledališč (Koreodrama, SNG Drama, Glej, Slovensko mladinsko gledališče, Mestno gledališče ljubljansko). Pri gledališki fotografiji se dviga nad dokumentarno raven in se s subtilno avtorsko govorico poglablja v psihološko zgradbo likov, v kompoziciji pa izlušči likovne kvalitete scenografije. Po odprtju Galerije Fotografija se fotografiji posveča manj, še vedno se ukvarja z gledališko (za Anton Podbevšek teater) in reportažno fotografijo, npr. 2017 je za Združenje evropskih nogometnih zvez (UEFA) naredila fotoreportažo iz begunskega centra Zaatari v Jordaniji.

Z ustanovitvijo galerije, specializirane za umetniško fotografijo, je v slovenskem prostoru zapolnila vrzel na področju fotografskih galerij ter številnim domačim in tujim fotografom omogočila, da se lahko predstavljajo slovenski publiki. Slovenske fotografe zastopa na domačem in tujem umetnostnem prizorišču ter si prizadeva za promocijo in uveljavitev slovenske fotografije v mednarodnem okolju, pri čemer sodeluje z galerijskimi institucijami in drugimi organizacijami iz Slovenije in tujine (mdr. s festivalom mlade evropske fotografije Circulation, festivalom PhotoMed). Gostuje tudi na mednarodnih fotografskih sejmih, med katerimi so Vienna Fair (2009), Paris Photo (2010, 2011), MIA (2011, 2012), Art Paris (2013), Photo Basel (2016–19) in Viennacontemporary (2019). Med vidnejšimi razstavami, ki jih je pripravila, je bila Neorealizem, nova podoba v Italiji 1932–1960 (2018). Organizirala je tudi razstave svetovno znanih fotografov, npr. Marca Ribouda, Helmuta Newtona, Rogerja Ballena in Nina Migliorija. V okviru galerije je odprla specializirano knjigarno, namenjeno umetniški fotografiji. Bila je urednica ali sourednica več katalogov fotografskih razstav, med pomembnejšimi sta katalog Marjana Pfeiferja (2006) in razstave italijanskega neorealizma (2018). Bila je članica strokovnih žirij fotografskih natečajev (npr. National Geographic Slovenija in National Geographic Junior, 2008–09; Slovenske fotografinje se predstavijo, 2017). Njene fotografije hranijo v zbirki Moderne galerije.

V mladosti se je uspešno posvečala športu, trenirala je košarko pri Košarkarskem klubu Slovan. 1974 je nastopila v kratkem filmu Jožeta Pogačnika Šport na ulici.

Je soprejemnica nagrade zlati MM za Mladinin koledar 1992.

Dela

Fotografije

Korida, Madrid (črno-bela fotografija, 1988, last avtorice).
Bosanski begunci (serija črno-belih fotografij, 1990, last avtorice).
Kučan pred parlamentom (črno-bela fotografija, 1990, last avtorice).
Romi pri Lendavi (serija črno-belih fotografij, 1990, last avtorice).
Tirana (serija črno-belih fotografij, 1990, last avtorice).
Irwin, plakatna akcija (črno-bela fotografija, 1991, last avtorice).
Sestra Luciana in sestra Margareta, dom za upokojene nune, Mirenski grad (barvna fotografija, 1999, last avtorice).
Izumitelj na zemlji (serija barvnih fotografij, 2018, last avtorice).

Skupinske razstave

100 naslovnic Mladine (Ljubljana, 2003).
Kabinet slovenske fotografije : izbor iz zbirk (Kranj, 2005).
Nizkoproračunske utopije – reciklirano prvič (Ljubljana, 2016).
Samostojni! Fotografije in fotoreporterji o samostojni Sloveniji in vojni (Ljubljana, 2016).
Izbor del iz zbirke Arteast 2000+ in iz nacionalne zbirke Moderne galerije (Ljubljana, 2018).

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
Arhiv Barbare Čeferin.
Deset dni vojne za Slovenijo : izbor fotografij in tekstov iz obdobja med 26. VI. in 5. VII. 1991 = Ten days of war for Slovenia : photographs and texts date from the period of June 26 to July 5, 1991, Ljubljana, 1991.
Fotoreporterka Barbara Sršen, Fotobilten, 1997, št. 1, 48–50 (intervju zapisal Iztok Dimc).
Galerija Fotografija, Ljubljana, 2004.
Fotograf je v bistvu voajer, Večer, 29. 12. 2010 (intervju zapisala Jasmina Holc).
Galerist in avtor sta najmočnejša, če sodelujeta skupaj, Delo, 13. 7. 2014 (intervju zapisala Patricija Maličev).
Irena Uršič: Samostojni! : fotografije in fotoreporterji o samostojni Sloveniji in vojni, Ljubljana, 2016.
Barbara Čeferin: Če si zahteven do sebe, si tak tudi, ko si sam svoj šef, Delo, 19. 1. 2018 (intervju zapisala Jana Zupančič Grašič).
Rakovec, Andreja: Čeferin, Barbara (1968–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022420/#novi-slovenski-biografski-leksikon (23. marec 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine