Novi Slovenski biografski leksikon

ČEH, Boni (rojstno ime Bogdan Čeh), slikar, kipar (r. 9. 1. 1945, Jesenice). Oče Feodor Čeh, pravnik, mati Ana Jeka Čeh, r. Arnejc, komercialistka. Brat Sašo Čeh, arhitekt, urbanist.

1960–64 je obiskoval Gimnazijo Jesenice, 1964–70 Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je 1970 diplomiral pri Maksimu Sedeju. 1970–84 je bil profesor likovnega pouka na OŠ Koroška Bela, 1971–84 profesor umetnostne zgodovine na Gimnaziji Jesenice. Od 1984 je bil samostojni kulturni delavec. Upokojil se je 2007.

Čehov opus obsega slikarska in kiparska dela, risbo, ilustracijo, grafiko, keramiko, posvečal se je tudi oblikovanju. Njegova dela so slogovno homogena, likovni jezik temelji na modernističnem slikarstvu, še zlasti je nanj vplivalo slikarstvo Marija Preglja. Motivno se je posvetil abstraktni človeški figuri, do katere je pristopal po načelu analitične dekonstrukcije. Figuro je razstavil na osnovne likovne elemente in jih sestavil v obrisu sklenjene abstraktne oz. nepredmetne kompozicije dinamičnih potez, barvnih ploskev in lis, v posameznih primerih razkroja figure se kažejo odmevi kubizma. Barvna lestvica je skladna, zreducirana na prevladujoče odtenke bele, vijoličaste in sive, posamezni detajli so naslikani v kontrastnih pestrih barvah. Vsebinsko se je figuralika sprva nanašala na eksistencialna vprašanja, kakršna so bila značilna za likovno umetnost v prvih povojnih desetletjih, v poznejšem opusu, ko so nastali npr. ženski akti, je dajal večji poudarek erotiki in ekspresivnosti. Slikarska dela je ustvaril tudi na papirju in svili.

Kiparski opus obsega samostojno in reliefno plastiko malih in monumentalnih dimenzij. Osnovan je na modernistični formi in na povezovanju različnih materialov v celoto, ki deluje arhetipsko. V posameznih delih, ki izhajajo iz geometrične abstrakcije, odmeva neokonstruktivizem, spet druga zaznamuje mehka obdelava materiala in delujejo subtilno.

Njegove risbe abstraktne figuralike so nastajale v nemirnem črtnem zapisu in ekspresivni potezi, ki jo dopolnjuje kontrast polnih in praznih ploskev. Posvečal se je tudi (arhitekturni) risbi spomenikov kulturne dediščine (Savinjski zbornik, 1974) in ilustraciji (Josef Smid: Selected Duets; for Saxophone, 1996). Kot gimnazijec je ilustriral zgodbo Nevidni sovražnik avtorja Petra Skalarja (tj. Petra Žvana), ki je v nadaljevanjih izhajala v tovarniškem glasilu Železar (1963, št. 17–41).

V njegovi grafiki so sprva nastajale ploskovite kompozicije abstraktne figuralike, pozneje je ekspresivno podano motiviko dopolnil z reliefnimi ploskvami in povsem zapolnil format.

Ukvarjal se je z likovno opremo interierov (Park hotel in Hotel Toplice na Bledu, Intertrade v Radovljici in Ljubljani), urbano opremo (ograje in ulične svetilke v Radovljici) ter izdelal muzejske replike oz. razstavne lutke (za Mestni muzej Idrija, Belokranjski muzej, Predjamski grad, Rudnik Mežica, Čebelarski muzej v Radovljici). Posveča se umetniški keramiki in jo vključuje tudi v lesene skulpture. Oblikuje stole, klopi ter izdelke iz stekla in kovanega železa. S poslikavami krasi uporabne predmete (npr. loke).

1975 je bil krajši čas član skupine Alpalik, ki je združevala poklicne slikarje radovljiške občine in skupaj razstavljala. Je član Društva slovenskih likovnih umetnikov; po preoblikovanju društva v Zvezo društev likovnih umetnikov je član Likovnega društva Kranj.

Posveča se glasbi, igra violino in saksofon, nastopal je v več glasbenih zasedbah (Simfonični orkester Glasbene šole Jesenice, Pihalni orkester jeseniških železarjev, Radovljiški godalni orkester, Ansambel Franca Podjeda).

Za svoje delo je prejel več nagrad, npr. na Ex temporu v Piranu (1976, 1982, 1991), 1976 posebno nagrado na razstavi Cooperativa produzione e lavoro v San Benedettu v Italiji, 1981 Prešernovo nagrado gorenjskih občin, 1987 nagrado na Ex temporu v Beljaku, 2004 pečat Občine Radovljica za dolgoletno slikarsko-umetniško ustvarjanje in sodelovanje v kulturnem utripu Radovljice, 2015 plaketo Občine Radovljica.

Dela

Likovna dela

  • Grupa III (akril na platno, Obalne galerije Piran).
  • Likovna oprema (akril na les, 1977, recepcija Park hotela, Bled).
  • Borba – mir, diptih (akril na platno, 1978).
  • Brez naslova (linorez, 1978, zbirka Loški muzej, Škofja Loka).
  • Nagrobnik (kamen, 1979, pokopališče, Blejska Dobrava).
  • Skulptura I. (marmor, les, 1980, Varstroj, Lendava).
  • Mala plastika (les, marmor, 1980).
  • Relief (les, kamen, 1985, Upravna stavba Intertrade, Radovljica).
  • Relief (les, kamen, 1985, Upravna stavba Intertrade, Ljubljana).
  • Poliptih (akril na ploščah, 1986, restavracija Hotela Toplice, Bled).
  • Brez naslova (akril, kreda na papir, 1994).
  • Triglavska klop (aluminij, les, 2000, kapela Marije Snežne, Kredarica).
  • Relief (aluminij, steklo, 2003, Psihiatrična bolnišnica Begunje).
  • Spomenik Venclju Perku (bron, 2006, spominski park na Plavžu, Jesenice).
  • Okno (les, 2004, park skulptur, Kranjska gora).
  • Triptih (akril na platno, 2014, zasebna zbirka).
  • Vigenc (kovina, 2012, krožišče, Lesce, v sodelovanju z več avtorji).
  • Triptih (akril na platno, 2017, zasebna zbirka).

Samostojne razstave

  • Ljubljana, 1975 (Koncertni atelje).
  • Kranj, 1978 (Galerija v Mestni hiši).
  • Ljubljana, 1981 (Galerija ZDSLU).
  • Beljak, Avstrija, 1984 (Galerie an der Stadtmauer).
  • Ribnica 1986 Petkova galerija.
  • Radovljica, 1988 (Galerija Šivčeva hiša).
  • Ljubljana, 1992 (Jakopičeva galerija).
  • Domžale, 1994 (Likovno razstavišče Domžale).
  • Kranj, 1995 (Galerija v Prešernovi hiši).
  • Radovljica, 2003 (Galerija Šivčeva hiša).
  • Velenje, 2012 (Grad Velenje).
  • Kranj, 2016 (Galerija dr. Ceneta Avguština – ZVKDS OE Kranj).
  • Celovec, Avstrija, 2017 (Generalni konzulat RS).

Skupinske razstave

  • Likovna prizadevanja na Gorenjskem (Murska Sobota, 1974).
  • 9. bienale mladih Rijeka (Reka, Hrvaška, 1977).
  • Razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov 1978 (Ljubljana, 1978).
  • 5. jugoslovanski bienale male plastike (Murska Sobota, 1981).
  • 6. jugoslovanski bienale male plastike (Murska Sobota, 1983).
  • VI. trijenale jugoslovenske keramike (Subotica, Beograd, 1986).
  • 11. medjunarodna izložba originalnog crteža '88 (Reka, Hrvaška, 1988).
  • 6. bienale akvarela Jugoslavije (Karlovac, Hrvaška, 1989).
  • Contemporary drawings from Yugoslavia (Tampereen, Finska, 1989).
  • Gorenjski likovni umetniki modernejše smeri (Kranj, 1992).
  • Stalna zbirka MGL. Originalna dela na papirju izbranih slovenskih umetnikov (Ljubljana, 1996).
  • 4. bienale mesta Kranja (Kranj, 2000).
  • Privlačnost matrice, lesorez v Sloveniji v 20. stoletju (Ljubljana, 2006).
  • Sledi slovenske grafične dediščine (Škofja Loka, 2009).

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, vprašalnik za NSBL.
  • MG+MSUM, Dokumentacija-arhiv, hemeroteka, Boni Čeh.
  • MG+MSUM, Dokumentacija-arhiv, izpis iz baze RazUme.
  • Arhiv Bonija Čeha.
  • Allgemeines Künstlerlexikon, 17, München - Leipzig, 1997.
  • Cene Avguštin: Razstava likovne skupine Alpalik v Bohinjski Bistrici, Glas, 3. 10. 1975.
  • Likovna prizadevanja na Gorenjskem : Boni Čeh, Kranj, 1978 (avtor besedila Cene Avguštin).
  • Boni Čeh, Ljubljana, 1981 (avtor besedila Aleksander Bassin).
  • France Zalar: Dragocene kot nakit : ob razstavi malih plastik v salonu Lesonit, Dnevnik, 31. 8. 1982.
  • Andrej Pavlovec: Koprenasto zastrte površine, Delo, 2. 12. 1987.
  • Boni Čeh, Ljubljana, 1992 (avtorica besedila Breda Ilich Klančnik).
  • Boni Čeh, Domžale, 1994 (avtorica besedila Judita Krivec Dragan).
  • Boni Čeh, Kranj, 1995 (predgovor Damir Globočnik).
  • Boni Čeh, Kranj idr., 2003 (avtorja besedil Damir Globočnik, Maruša Avguštin).
  • B. V.: Decembrski občinski praznik – kulturni praznik, Deželne novice, 8, 2004, št. 13, 3.
  • Slovenski magazin, RTV Slovenija, 23. 12. 2005.
  • Boni Čeh, Lesce, 2018 (več avtorjev).
  • Spletni biografski leksikon znanih Gorenjk in Gorenjcev, ČEH, Boni (julij 2019).
Rakovec, Andreja: Čeh, Boni (1945–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022180/#novi-slovenski-biografski-leksikon (20. november 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine