Čarni, Andraž (1962–)
Vir: © osebni arhiv

Novi Slovenski biografski leksikon

ČARNI, Andraž, biolog, botanik, fitocenolog (r. 11. 8. 1962, Ljubljana). Oče Ludvik Čarni, sociolog, univerzitetni profesor, mati Marija Oblak Čarni, arhivistka.

Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je 1981 maturiral. Študiral je biologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (BF UL), kjer je 1987 diplomiral. Strokovno se je 1991 izpopolnjeval v Bailleulu v Franciji (Station internationale de Phytosociologie) in 1993–94 na univerzi na Dunaju v Avstriji. Doktoriral je 1994 na BF UL z disertacijo Vegetacija gozdnih robov (Glechometalia hederaceae, Prunetalia spinosae, Geranietea sanguinei) v preddinarskem svetu Slovenije. Od 1988 je zaposlen na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU, katerega predstojnik je bil 1995–2003. Od 2017 je predsednik znanstvenega sveta Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU. Naziv raziskovalni sodelavec je pridobil 1991, znanstveni sodelavec 1994, višji znanstveni sodelavec 1999, znanstveni svetnik pa 2010. Od 2008 predava na Univerzi v Novi Gorici, poleg tega tudi na Univerzi v Mariboru in Univerzi v Ljubljani. Naziv izredni profesor je pridobil 2014, naziv redni profesor pa 2020.

Bil je predstavnik Slovenije v svetovni informacijski mreži o biotski pestrosti (GBIF) v obdobju 1999–2001 in bil nacionalni koordinator za biologijo pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (2000-02). Sodeluje z univerzami na Hrvaškem (Zagreb), v Srbiji (Novi Sad), Bosni in Hercegovini (Banjaluka) in Makedoniji (Skopje). Aktivno sodeluje v številnih strokovnih društvih: Društvo biologov Slovenije, Botanično društvo Slovenije, Vzhodnoalpsko-dinarsko društvo za vegetacijsko ekologijo (kot predsednik 2001–05 in podpredsednik (2005–), Mednarodno združenje za znanost o vegetaciji (IAVS), v katerem je član upravnega odbora ter član Nomenklaturne komisije in Delovne skupine za pregled vegetacije Evrope.

Pri revijah Hacquetia, Hladnikia, Biologia (Bratislava), Biologia Macedonica (Skopje), Drypis (Zagreb), Fitosociologia (Pavia), Vegetation of Russia (Sankt-Peterburg), Prilozi MANU (Skopje), Acta Botanica Croatica (Zagreb) in Tuexenia (Göttingen) je član uredniškega odbora, pri reviji Hacquetia je bil njen pobudnik in prvi glavni urednik (2002–05).

V začetnem raziskovalnem obdobju je proučeval vegetacijo gozdnih robov in grmišč, kar je bila vsebina njegove doktorske disertacije. Kasneje je svoje raziskovanje razširil na vse vegetacijske tipe (gozdne in negozdne) ter to povezal s kartiranjem vegetacije in habitatnih tipov v Sloveniji. Najbolj obsežno je raziskoval vegetacijo Balkanskega polotoka in Male Azije, predvsem travišč in gozdov. Poleg klasifikacije vegetacije je proučeval procese v njej: sukcesije, vpliv tujerodnih vrst, vpliv gozdnih požarov, antropogene vplive in vpliv sprememb. V zadnjem obdobju sodeluje pri sintezi vegetacije Evrope in njeni povezavi z rdečim seznamom habitatov Evrope. Aktiven je kot član Nomenklaturne komisije pri pripravi novega Kodeksa nomenklature vegetacije.

Od 2015 je zunanji član makedonske akademije znanosti in umetnosti. Za svoj prispevek k promociji Prespanske regije je prejel prespanski ključ (Kluč na Prespa), nagrado občine Resen (Severna Makedonija).

Dela

Vegetation of trampled soil dominated by C4 plants in Europe, Journal of vegetation science (Uppsala), 9, 1998, št. 1, 45–56 (soavtor Ladislav Mucina).
Vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije : merilo 1 : 400 000, Ljubljana, 2002 (soavtorji Lojze Marinček, Andrej Seliškar, Mitja Zupančič).
Trifolio-Geranietea vegetations in south and southeast Europe, Acta botanica gallica (Pariz), 152, 2005, št. 4, 483–496.
Classification and phytogeographical differentiation of broad-leaved ravine forests in southeastern Europe, Journal of vegetation science (Uppsala), 19, 2008, št. 3, 331–342 (soavtorja Petra Košir, Rome Di Pietro).
Thermophilous deciduous forests in Southeastern Europe, Plant Biosystems (Firence), 143, 2009, št. 1, 1–13 (s soavtorji).
Geographical and ecological differentiation of Fagus forest vegetation in SE Europe, Applied vegetation science (Uppsala), 16, 2013, št. 1, 131–147 (soavtorja Aleksander Marinšek, Urban Šilc).
Vegetation of Europe : hierarchical floristic classification system of vascular plant, bryophyte, lichen, and algal communities, Applied vegetation science (Uppsala), 19, 2016, 3–264 (s soavtorji).

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
Letopisi ZRC SAZU.
Biografije in bibliografije raziskovalcev ZRC SAZU : tretja knjiga (1986–1995), Ljubljana, 1996, 408.
Urban Šilc: Andraž Čarni – a new member of the Macedonian Academy of Sciences and Arts, Hacquetia, 15, 2016, št. 1, 127–159.
Šilc, Urban: Čarni, Andraž (1962–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022160/#novi-slovenski-biografski-leksikon (31. januar 2023). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 5. zv. Č. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine