Novi Slovenski biografski leksikon

CARNELUTTI, Jan, biolog, entomolog (r. 30. 1. 1920, Ljubljana; u. 8. 11. 2012, Ljubljana). Oče Ivan Carnelutti, lekarnar, mati Ana Carnelutti. Hči Nina Carnelutti, grafična oblikovalka.

Mladost je preživljal v Cerknici, kjer je imel njegov oče lekarno. Tam je končal osnovno šolo in se že takrat zanimal za naravo, zlasti žuželke. Po končani realni gimnaziji v Ljubljani se je 1940 vpisal na študij farmacije na Univerzi v Beogradu, 1941 pa se je prepisal na študij biologije in kemije v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno se je poleti 1941 pridružil OF, zaradi česar je bil aretiran in interniran v Italijo. Po italijanski kapitulaciji se je vrnil v Ljubljano in delal v domači lekarni. Po koncu vojne je bil nekaj časa zaposlen v JLA in ob tem nadaljeval študij farmacije v Zagrebu. 1948–51 je vodil lekarno v Cerknici. 1952 se je ponovno vpisal na študij biologije v Ljubljani in 1954 postal laborant na Biološkem inštitutu SAZU. Diplomiral je 1960 in se kot asistent zaposlil na istem inštitutu, kjer je 1981 postal znanstveni svetnik ter tam delal do upokojitve 1992. 1981 je doktoriral z disertacijo Horološka, ekološka in zoogeografska analiza makrolepidopterov slovenskega ozemlja. Poleg znanosti se je posvečal planinstvu in glasbi ter se nekaj let po drugi svetovni vojni preživljal tudi kot trobentač v raznih jazz ansamblih.

Kot entomolog je proučeval favno metuljev (Lepidoptera) in njihove geografske vzorce razširjenosti. Z entomologom in fiziologom Štefanom Michielijem sta raziskovala favno metuljev in objavila tri prispevke o favni metuljev Slovenije, tri dela o metuljih Triglavskega parka in okolice, kasneje pa je Carnelutti sam objavil še več prispevkov o favni metuljev Slovenije. V svoji doktorski disertaciji je predlagal novo biogeografsko delitev Slovenije, ki jo biologi še zmeraj upoštevajo. Kasneje je proučeval tudi favno takratne Jugoslavije, zlasti Črne gore, Makedonije in predelov Dalmacije. Izdelal je veliko zbirko prepariranih primerkov metuljev.

Bil je pobudnik ustanovitve Slovenskega entomološkega društva Štefana Michielija v Ljubljani, ki je nastalo iz Entomološke skupine Biološke sekcije Prirodoslovnega društva Slovenije. Carnelutti je bil kasneje dolgoletni predsednik društva. Prav tako je sodeloval pri ponovni ustanovitvi Jugoslovanskega entomološkega društva 1969 v Zagrebu. Sodeloval je v odborih in uredništvih entomoloških revij ter od 1984 predsedoval Jugoslovanskemu entomološkemu društvu.

Na povabilo črnogorske akademije znanosti in umetnosti je raziskoval metulje narodnega parka Durmitor. Sodeloval je tudi pri kartiranju evropskih metuljev in pri proučevanju metuljev selivcev. Pri tem je navezal stike s številnimi evropskimi entomologi in bil pobudnik rednih srečanj entomologov dežel Alpe-Jadran (Alpe-Adria). Prvo strokovno srečanje te vrste je organiziral v Ljubljani 1974. Srečanja entomologov sosednjih dežel odtlej Slovensko entomološko društvo organizira vsako leto.

Kot entomolog se je posvečal tudi prenosu znanja na mlajše generacije.

Za svoje delo je prejel več priznanj: bil je častni predsednik in nosilec zlatega znaka Slovenskega entomološkega društva in častni član Hrvaškega entomološkega društva. 2006 je prejel častno medaljo Mednarodnega društva za entomofavno Srednje Evrope (SIEEC – Societas Internationalis Entomofaunistica Europae Centralis). Prejel je red dela za zasluge za narod, red dela za vojaške zasluge s srebrnimi meči in 1981 red dela z zlatim vencem.

Dela

  • Prispevek k favni lepidopterov Slovenije, Biološki vestnik, 4, 1955, št. 1, 43–55 (soavtor Štefan Sušec-Michieli).
  • Beitrag zur Kenntnis der Lepidopterenfauna von Crna gora, Fragmenta balcanica, 2, 1958, 67–81 (soavtor Štefan Sušec-Michieli).
  • Biston betularia L. f. carbonaria Jord. (Lepid.) in Slowenien gefunden, Bulletin Scientifique - Conseil des Academies de la RSF de Yougoslavie, 4, 1958/1959, 53 (soavtor Štefan Sušec-Michieli).
  • Prispevek k favni lepidopterov Slovenije, Biološki vestnik, 7, 1960, št. 1, 113–124 (soavtor Štefan Sušec-Michieli).
  • Nove podvrste metuljev iz Slovenije, Biološki vestnik, 7, 1960, št. 1, 102–111 (soavtor Štefan Sušec-Michieli).
  • III. Prispevek k favni lepidopterov Slovenije, Biološki vestnik, 13, 1965, št. 1, 69–76 (soavtorja Vladimir Bartol, Štefan Sušec-Michieli).
  • Makrolepidopteri Triglavskega narodnega parka in okolice I. Lepidoptera: Rhopalocera, Hesperioidea, Varstvo narave, 5, 1966, 107–127 (soavtor Štefan Sušec-Michieli).
  • Makrolepidopteri Triglavskega narodnega parka in okolice II. : Lepidoptera : Sphynges et Bombyces, Varstvo narave, 6, 1969, 105–119 (soavtor Štefan Sušec-Michieli).
  • IV. prispevek k favni lepidopterov Slovenije, Biološki vestnik, 19, 1971, št. 1, 169–180.
  • Makrolepidopteri Triglavskega narodnega parka in okolice III. : Lepidoptera: Noctuidae, Varstvo narave, 7, 1973, 65–95.
  • V. prispevek k favni lepidopterov Slovenije. Biološki vestnik, 26, 1978, št. 2, 175–182.
  • Metulji Cerknice in okolice. I. Macrolepidoptera, Rhopalocera, Acta carsologica / Krasoslovni zbornik, 8, 1978, 261–272.
  • Horološka, ekološka in zoogeografska analiza makrolepidopterov slovenskega ozemlja, Ljubljana, 1981 (doktorska disertacija).
  • Rhopalocera (Insecta, Lepidoptera), Fauna Durmitora, 18, 1984, 95–184 (soavtorji Rizo Sijarić, Zdravko Lorković, Predrag Jakšić).
  • Eine neue Subspecies des zentralasiatischen Spezies Amorphogynia necessaria Zeller aus Mazedonien (Lep. Geometridae), Fragmenta balcanica, 13, 1987, 61–66.
  • Prispevek k favni lepidopterov Slovenije, Biološki vestnik, 37, 1989, št. 1, 1–9.
  • Heterocera : I. Bombyces et Sphinges : (Insecta, Lepidoptera), Fauna Durmitora, 1990, 99–157.
  • Heterocera : II. Geometridae : (Insecta, Lepidoptera), Fauna Durmitora, 1990, 159–202.
  • Heterocera : III. Noctuidae : (Incesta, Lepidoptera), Fauna Durmitora, 1991, 79–134.
  • Rdeči seznam ogroženih metuljev (Macrolepidoptera) v Sloveniji, Varstvo narave, 17, 1992, 61–104.
  • Metulji dnevniki Dolenjske, Dolenjski zbornik : zbornik za humanistične, družboslovne in naravoslovne raziskave, l992, 145–151.
  • 40 let organizirane entomološke dejavnosti v Sloveniji, Acta entomologica slovenica, 3, 1995, št. 2, 115–121.
  • Osebna bibliografija COBISS.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • Matija Gogala: Dr. Jan Carnelutti – sedemdesetletnik, Proteus, 52, 1990, št. 5, 190–194.
  • Božidar Drovenik: Dr. Jan Carnelutti – zum achtzigsten Geburstag, Carinthia, II. 190/110, 2000, št. 1, 305–306.
  • Matija Gogala: Janu Carneluttiju ob visoki življenjski obletnici, Acta entomologica slovenica, 8, 2000, št. 1, 5–6.
  • Slavko Polak: Dr. Jan Carnelutti – devetdesetletnik, Acta entomologica slovenica, 18, 2010, št. 1, 71–72.
  • Matija Gogala: Dr. Janu Carneluttiju v spomin, Proteus, 75, 2012, št. 4, 178–180.
Polak, Slavko: Carnelutti, Jan (1920–2012). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022150/#novi-slovenski-biografski-leksikon (20. november 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine