Novi Slovenski biografski leksikon

BULOG, Boris, biolog (r. 25. 7. 1949, Ljubljana). Oče Kazimir Bulog, krojaški mojster, mati Zorka Bulog, r. Dragičevič.

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, maturiral je 1968 in se vpisal na študij biologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (BF). Po diplomi je 1974 nadaljeval doktorski študij na BF in ga 1986 zaključil z doktorsko disertacijo Diferenciranost senzoričnih epitelov v notranjem ušesu pri močerilu (Proteus anguinus Laurenti). 1974–87 je bil raziskovalec na Inštitutu za biologijo Univerze v Ljubljani. Kot visokošolski učitelj za področje zoologije ter nosilec predmetov Primerjalna anatomija vretenčarjev, Zoologija strunarjev in Embriologija vretenčarjev se je 1988 zaposlil na Oddelku za biologijo BF UL. V naziv izredni profesor je bil izvoljen 1994 za področje funkcionalne morfologije vretenčarjev in kasneje za področje zoologije. Od 1996 do upokojitve 2015 je bil vodja raziskovalnega projekta Močeril (Proteus anguinus, Amphibia, Caudata) v bioloških in funkcionalno-morfoloških raziskavah ter vodja skupine za funkcionalno-morfološke raziskave vretenčarjev na Oddelku za biologijo BF UL. Po upokojitvi še vedno deluje kot vabljeni predavatelj in raziskovalec na Oddelku za biologijo BF UL.

Raziskoval je čutilne sposobnosti močerila (Proteus anguinus) kot osrednjo biološko problematiko slepe jamske dvoživke. S sodelavci je odkril in opisal elektroreceptorne ampularne organe, nov tip čutilnih organov na glavi močerila za zaznavanje šibkih električnih polj iz živih organizmov in okolja. Novo odkritje, ki ga je Bulog prispeval na področju raziskav čutilnih zaznav jamskih živali, je sposobnost orientacije človeške ribice po zemeljskem magnetnem polju. S sodelavci je potrdil prisotnost imunopozitivnih vidnih pigmentov v reduciranem očesu in pinealnem organu močerila ter podprl domnevo o funkcionalnosti fotoreceptivnih celic pinealnega organa in mrežnice močerila. Njegove ugotovitve so temelj za nadaljnje raziskave fotosenzitivnosti pinealnega organa, oči in kože pri močerilu. S sodelavci je razkril izjemno strukturno in funkcionalno plastičnost jeter močerila ter vlogo jeter kot založnega organa, ki poleg počasnega metabolizma in energijsko varčne strategije pripomore k uspešnemu soočanju z daljšimi obdobji stradanja v naravnem okolju. Odkrita je bila sinteza melanina v jetrnih melanomakrofagih, ki je zaradi zaščitne vloge pred prostimi radikali najverjetneje vpleten tudi v procese staranja in s tem povezane dolgoživosti močerila. Uspešno je bila vzpostavljena primarna celična kultura jetrnih celic močerila za nadaljnje fiziološke, biokemijske in toksikološke študije. Redno spremljanje kopičenja potencialnih onesnažil v naravnem okolju in v tkivih človeške ribice je pomemben prispevek njegove raziskovalne skupine k spremljanju stopnje ogroženosti endemične jamske dvoživke ter pravočasnemu ukrepanju za njeno zaščito in ohranitev v naravnem okolju.

Na edinem dostopnem nahajališču črnega močerila, Jelševniku pri Črnomlju, je začel in strokovno vodil delovanje terenske raziskovalne in učne postaje ter sodeloval pri razvoju edinstvenega predstavitvenega prostora, kjer so z obsežnim slikovnim gradivom predstavljene raziskave in zanimiva odkritja o biologiji človeške ribice. 2007 je s sodelavci sodeloval pri snemanju svetovno odmevnega poljudnoznanstvenega filma televizijskih postaj Discovery in Animal Planet Nick Baker`s weird creatures : the human fish. Istega leta je s sodelavci v slovenski in angleški izdaji Wikipedije objavil poljudnoznanstvena članka o beli in črni podvrsti močerila, kot tudi na spletni platformi Amphibiaweb, ki zagotavlja informacije o ogroženosti, filogeniji, naravovarstvu in taksonomiji dvoživk.

Ves čas svojega delovanja si je prizadeval opozarjati strokovno in širšo javnost na perečo problematiko onesnaženja podzemnih voda Belokrajnskega plitkega krasa zaradi intenzivne kmetijske dejavnosti in delovanja Bioplinarne ter na ogroženost proteusa in podtalnice kot glavnega rezervoarja pitne vode v Sloveniji.

Za svoje delo na področju raziskav je prejel Prešernovo nagrado za študente (1975), 2006–13 je prejel tudi več priznanj in nominacij mednarodnih združenj International Biographical Centre Cambridge, American Biografical Institute Inc.

Dela

  • Some evidence for the ampullary organs in the European cave salamander Proteus anguinus (Urodela, Amphibia), Cell and tissue research (New York - Berlin), 1984, 235, 393–402 (soavtorica Lilijana Istenič).
  • Differentiation of the Inner Ear Sensory Epithelia of Proteus anguinus (Amphibia, Caudata), Journal of Morphology (Boston), 1989, 202, 325–338.
  • Immunocytochemical demonstration of visual pigments in the degenerate retinaland pineal photoreceptors of the blind cave salamander (Proteus anguinus), Cell and tissue research (New York - Berlin), 303, 2001, 15–25 (soavtorji Marjanca Kos, Pál Röhlich, Agoston Szél).
  • Trace element concentrations in the tissues of Proteus anguinus (Amphibia, Caudata) and the surrounding Environment, Water, Air and Soil Pollution (Heidelberg), 136, 2002, 147–163 (soavtorji Katarina Mihajl, Zvonka Jeran, Mihael J. Toman).
  • Hepatic pigment cells of Proteidae (Amphibia, Urodela) : a comparative histochemical and ultrastructural study, Animal biology (Leiden), 2008, vol. 58, 245–256 (soavtorji Maja P. Prelovšek, Lilijana Bizjak Mali).
  • Non-visual sensory physiology and magnetic orientation in the blind cave salamander, Proteus anguinus (and some other cave-dwelling urodele species) : Review and new results on light-sensivity and non-visual orientation in subterranean urodeles (Amphibia), Animal biology (Leiden), 2009, vol. 59, 351–384 (soavtorja Peter A. Schlegel, Sebastian Steinfartz).
  • PCB accumulation and tissue distribution in cave salamander (Proteus anguinus anguinus, Amphibia, Urodela) in the polluted karstic hinterland of the Krupa River, Slovenia, Chemosphere (Oxford - New York), 2011, vol. 84/7, 987–993 (soavtorji Lilijana Bizjak Mali, Ester Heath, Marko Pezdirc).
  • Long-term starvation in cave salamander effects on liver ultrastructure and energy reserve mobilization, Journal of Morphology (Boston), 2013, vol. 274, št. 8, 887–900 (soavtorici Lilijana Bizjak Mali, Kristina Sepčić).
  • Človeška ribica, Narava Bele krajine, Metlika, 2013, 174–185.

Viri in literatura

  • ULLB 5.
  • Proteus : skrivnostni vladar kraške teme, Ljubljana, 1993.
Štrus, J., Bizjak Mali, L.: Bulog, Boris (1949–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020670/#novi-slovenski-biografski-leksikon (19. november 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine