Novi Slovenski biografski leksikon

BRZIN, Miroslav (Miro Brzin), biokemik (r. 13. 4. 1923, Ljubija, Bosna in Hercegovina; u. 8. 8. 1999, Ljubljana). Žena Bronislava Brzin, mikrobiologinja, sin Jože Brzin, biotehnolog.

Kemijo je študiral na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani, nekatere temeljne biološke predmete je vpisal tudi na Oddelku za biologijo iste fakultete. Po diplomi 1951 se je zaposlil na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani (MF UL), kjer je ostal do smrti. 1960 je na isti fakulteti doktoriral z disertacijo Mikrogazometrična in mikrogravimetrična metoda za določanje holinesteraz izoliranega predela motorične ploščice : (s posebnim ozirom na delovanje d-tubokurarina).

Od 1965 je bil član newyorške akademije znanosti, od 1976 izvedenec Unesca za nevrobiologijo, član Mednarodnega združenja za nevrokemijo in Evropskega združenja za nevrokemijo. V tem času se je izpopolnjeval in sodeloval z raziskovalci na odličnih tujih univerzah: Karolinski univerzi v Stockholmu, Carlsbergovem biološkem inštitutu v Köbenhavnu, univerzi Vanderbilt v Nashvillu v ZDA in venezuelskem inštitutu za znanstvene raziskave (IVIC) v Caracasu. Pomembno za njegov znanstveni razvoj je bilo večletno gostovanje na Univerzi Columbia v New Yorku (1963–68), kjer je delal v laboratoriju profesorja Davida Nachmansona, pionirja in tedaj vodilne osebnosti v nevrokemiji holinergičnega živčnega sistema. Brzin je vzpostavil trajne vezi z mnogimi Nachmansonovimi mladimi sodelavci, ki so pozneje z njim postali nosilci raziskav na tem področju. Z njimi in drugimi je večkrat delal skupaj tudi v laboratorijih Pomorskega biološkega inštituta v kraju Woods Hole v ZDA.

1974 je postal izredni član SAZU in redni profesor, 1979 je postal redni član SAZU. Od 1980 do smrti je bil predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo na SAZU. V tem obdobju je bil vodja raziskovalnega programa na Inštitutu za patološko fiziologijo MF UL. V njegovem laboratoriju so raziskovali mnogi gostujoči domači in tuji raziskovalci. Predaval je na magistrskem študiju na MF v Ljubljani, kjer je redno sodeloval pri podiplomskem študiju nevrokemije in nevrobiologije, ki ga je na inštitutu IVIC v Venezueli organiziral Unesco za Latinsko Ameriko. 1976 je postal svetovalec Unesca za podiplomski študij bioloških ved. Bil je član uredniških odborov treh mednarodnih znanstvenih revij znanosti o živčevju (Journal of Neuroscience Research, 1979–96; Neurochemical Research, 1981–94; International Journal of Developmental Neuroscience, 1984–88).

Od 1970 je aktivno sodeloval pri oblikovanju znanstvene politike v Sloveniji. Od 1986 je bil predsednik odbora za koordinacijo področij skupnega programa in član predsedstva Raziskovalne skupnosti Slovenije. V tem obdobju je pomembno vplival na uveljavitev medicine kot raziskovalnega področja. 1992–96 je bil član komisije za državne nagrade v znanosti RS. Bil je mentor številnim mladim raziskovalcem in doktorandom, tudi iz kliničnih ved, kar je pripomoglo k razvoju znanstvenoraziskovalnega dela na klinikah Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

Na višku kariere je bil eden najbolj citiranih slovenskih raziskovalcev v biomedicini. Njegovo delo je bilo posvečeno holinergičnemu živčnemu sistemu, tj. tistemu delu živčevja, v katerem je prenašalec živčnih impulzov acetilholin, ki ga razgradi encim holin esteraza. V okviru raziskav, ki jih je vodil Andrej O. Župančič, je začel z raziskavami učinkov nekaterih inhibitorjev in tubokurarina na holin esterazo. Težišče njegovega dela se je pomaknilo k proučevanju pomena tega encima v skeletnih mišicah in živčevju v različnih poskusnih razmerah in med razvojem organizma. Njegov posebej dragocen prispevek je bilo razvijanje novih metod, s katerimi je v mednarodnih krogih raziskovalcev holin esteraz kmalu postal zelo prepoznaven. Z mikrogazometrično tehniko je v Carlsbergovem laboratoriju v Köbenhavnu skupaj z Josephom Zajickom prvi na svetu izmeril aktivnost acetilholin esteraze v posameznem živčno-mišičnem stiku. Rezultate meritev je objavil v reviji Nature (1958). V naslednjih letih je razvil mikrogazometrično tehniko z magnetnim ponirkom in mikrogravimetrično tehniko. Prva je omogočala natančno merjenje aktivnosti encimov tudi v posameznih celicah, npr. aktivnosti monoamino oksidaze v posameznih živčnih celicah. Bil je pionir raziskav o učinkih prekinitve motoričnega živca na uravnavanje holin esteraze v živčno-mišičnem stiku in mišičnih vlaknih, raziskav, ki so odprle področje raziskovanja živčnega nadzora biokemičnih procesov v mišici. Kot komplementarni pristop je poleg mikrokvantitativnih študij holin esteraz uporabil elektronsko mikroskopijo in citokemijo holin esteraz, ki je prikazala lokalizacijo tega encima v različnih tkivih, pa tudi na subcelularnih strukturah v posameznih celicah, kar je bistveno razširilo razumevanje mehanizmov uravnavanja tega encima v tkivih, njegovega celičnega obravnavanja in njegove vloge. Odkril je dejansko kemično reakcijo, na kateri je temeljila že prej znana empirična citokemična metoda za prikaz holin esteraze, in na temelju teh spoznanj metodo močno izboljšal. Poleg raziskav na mišicah je raziskoval tudi aktivnost, lokalizacijo in fiziološko vlogo acetilholin esteraze v simpatičnih ganglijih in osrednjem živčevju. Del raziskav je posvetil farmakotoksikološki zaščiti acetilholin esteraze pred organofosfornimi inhibitorji, ki so znani živčni strupi. V zadnjih letih aktivnega raziskovanja je z mlajšimi sodelavci proučeval predvsem toksične učinke holinesteraznih inhibitorjev na mišice in živčevje, mehanizme živčnega uravnavanja holin esteraz v mišicah in učinke električnega draženja na holin esteraze v vzdražnih tkivih.

Dvakrat je prejel nagrado sklada Borisa Kidriča (1965 z Milanom Kovičem in Srečkom Omanom ter 1982 z Zoranom Grubičem, Tomažem Kiauto, Anamarijo Klinar Vister in Janezom Sketljem). Prejel je tudi nagrado za izboljšave in tehnične inovacije istega sklada (1977 s Srečkom Omanom) ter Kidričevo nagrado za življenjsko delo (1984) in red Andrés Bello Republike Venezuele (1987).

Dela

  • Cholinesterase in denervated end-plates and muscle fibres, The Journal of cell biology (New York), 1963, vol. 19, 349–358 (soavtorica Živa Majcen).
  • Acetylcholinesterase in frog sympathetic and dorsal root ganglia : a study by electron microscopy cytochemistry and microgasometric analysis with the magnetic diver, The Journal of cell biology (New York), 1966, vol. 31, 215–242 (soavtorja Virginia M. Tennyson, Philip E. Duffy).
  • The appearance of acetylcholinesterase in the dorsal root neuroblast of the rabbit embryo, The Journal of cell biology (New York), 1970, vol. 46, 64–80 (soavtorica Virginia M. Tennyson).
  • The appearance of acetylcholinesterase in the myotome of the embryonic rabbit : an electron microscope cytochemical and biochemical study, The Journal of cell biology (New York), 1971, vol. 51, 703–721 (soavtorja Virginia M. Tennyson, Paul Slotwiner).
  • Iodide, thiocyanate and cyanide ions as capturing reagents in one-step copper-thiocholine method for cytochemical localizations of cholinesterase activity, Histochemistry (Berlin - Heidelberg - New York - Tokyo), 48, 1976, 48, 283–292 (soavtorica Simona Pucihar).
  • Activity, molecular forms, and cytochemistry of cholinesterases in developing rat diaphragm, Muscle & nerve (New York), 4, 1981, 505–513 (s soavtorji).
  • Synaptic constituents in health and disease : proceedings of the third Meeting of the European Society for Neurochemistry, Bled August 31st to September 5th, 1980, Ljubljana - Oxford, 1980 (sourednika Herman S. Bachelard, Dušan Sket).
  • Recovery of acetylcholinesterase in the diaphragm, brain, and plasma of the rat after irreversible inhibition by soman : a study of cytochemical localization and molecular forms of the enzyme in the motor end plate, Journal of neurochemistry (New York), 37, 1981, 909–916 (soavtorji Zoran Grubič, Janez Sketelj, Biba Klinar Vister).
  • Cholinesterases : fundamental and applied aspects : proceedings of the Second International Meeting on Cholinesterases, Bled, Yugoslavia (September 17th to 21st, 1983), Berlin - New York, 1984 (sourednika Eric A. Barnard, Dušan Sket).
  • Interactions between intrinsic regulation and neural modulation of acetycholinesterase in fast and slow skeletal muscles, Cellular and molecular neurobiology (New York), 11, 1991, 35–54 (soavtorji Janez Sketelj, Nevenka Črne Finderle, Samo Ribarič).

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • ES.
  • ULBB.
  • Letopisi SAZU.
  • Miro Brzin: Prispevek k zgodovini Inštituta za patološko fiziologijo (1951–1992), Inštitut za patološko fiziologijo : 50 let, Ljubljana, 1995, 33–37.
  • Jože Trontelj: Miroslav Brzin, Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, 1999, 142–144.
  • Elsa Reiner E: In memoriam : Miroslav Brzin (13 April 1923 – 8 August 1999), Cholinergic Mechanisms : Function and Disfunction, London - New York, 2004, 289–90.
Sket, D., Sketelj, J.: Brzin, Miroslav (1923–1999). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020510/#novi-slovenski-biografski-leksikon (28. februar 2020). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine