Novi Slovenski biografski leksikon

BRESKVAR, Silvo (Silvester Breskvar), matematik, fizik, astronom (r. 31. 12. 1902, Ljubljana; u. 3. 1. 1969, Ljubljana). Oče Alojzij Breskvar, uradnik, mati Miroslava Breskvar, r. Justin.

V Ljubljani je obiskoval osnovno šolo in realko (1914–21), na ljubljanski univerzi pa je 1926 diplomiral iz matematike in fizike. Jeseni 1927 je bil imenovan za suplenta na državni realki v Ljubljani, kjer je poučeval do 1945. Naslednje leto so ga premestili na Gimnazijo Jesenice. V šolskem letu 1950/51 se je vrnil v Ljubljano, kjer je na isti šoli, tedaj Srednji tehniški šoli, učil vse do upokojitve 1964, po njej pa honorarno vse do smrti.

Breskvar se je že v srednji šoli ukvarjal z astronomijo, pozneje pa tudi kot študent na univerzi. Na matični šoli je poučeval astronomijo po učbeniku Lava Čermelja, ki je bil sploh edini astronomski učbenik na Slovenskem do 1969. Med obema vojnama je veliko pisal v dnevno časopisje (Slovenec) in različne revije (Proteus, Razori, Mentor). Posebno odmeven je bil njegov članek, v katerem je slikovito predstavil rdeči planet Mars (Planet Mars, Slovenec, 2. 4. 1935). Za revijo Proteus je napisal dvanajst prispevkov o astronomiji in astronavtiki, prvi članek Planet Merkur že 1933. Vsega skupaj je napisal okoli sedemdeset daljših in krajših prispevkov s področja astronomije. Samo v dnevniku Slovenec je 1925–40 objavil triinpetdeset člankov iz astronomije, in sicer v obliki podlistkov (mdr. Nov planet odkrit, 27. 3. 1930; Določanje snovi na zvezdah, 26. 10. 1930; Ob tristoletnici Kopernikove smrti, 16. 11. 1930; Nastanek Osolnčja, 1. 2. 1934; Nove zvezde, 15. 2. 1935; Jožef Štefan in zvezdoslovje, 23. 5. 1935; Merjenje časa, 11. 1. 1936; Luna, 14. 5. 1936). V Obzorniku za matematiko in fiziko, glasilu Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA), je objavil naslednje članke: Radioastronomija, Današnje stanje dokazov v prid splošni teoriji relativnosti in Pravila za določanje smeri pri elektromagnetnih pojavih. Zadnji članek je 1952 izšel tudi v nemškem prevodu v nemški reviji Physikalische Blätter.

V Enciklopediji Jugoslavije je na kratko obdelal astronomska prizadevanja pri Slovencih. To je prvi prispevek, ki govori o astronomski dejavnosti Slovencev v preteklosti. Ta Breskvarjev kratki zapis, ki ga je strokovno in s pripombami pregledal Lavo Čermelj, je pozneje služil za izhodišče pri pisanju nacionalne zgodovine astronomije.

Prevedel in napisal je opombe h knjigi Geralda Jamesa Whitrowa, ki je pod naslovom Vesolje (Uvod v kozmologijo) 1966 izšla pri Mladinski knjigi.

Breskvar je bil več let sodelavec Prirodoslovne sekcije terminološke komisije SAZU in Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU za oblikovanje (definiranje) izrazov iz astronomije in fizike pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Bil je tudi dejavni član Astronomske terminološke komisije, ki je delovala v okviru DMFA Slovenije (1968–72). Napisal je učbenik fizike za meščanske šole (1939), 1962 je skupaj s Stankom Uršičem sestavil in izdal priročnik »Vega« : matematične in druge tabele in obrazci, 1969 pa še »Vega« : logaritmi in druge tabele.

Dela

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • ES.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Marijan Prosen: Profesor Silvo Breskvar, Proteus, 67, 2005, št. 8, 365–367.
  • Marijan Prosen: Profesor Silvo Breskvar, Spika, 13, 2005, št. 6, 258–259.
  • Marijan Prosen: Lavo Čermelj in Silvo Breskvar v slovenski astronomiji, Ljubljana, 2005.
  • Stanislav Južnič, Marijan Prosen: Astronomija na Slovenskem in slovenski astronomi na tujem (12.–21. stoletje), Radovljica, 2008.
  • Biografski koledar slovenskih fizikov, matematikov, astronomov: Silvo Breskvar (september 2017).
Prosen, M., Uredništvo: Breskvar, Silvo (1902–1969). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020330/#novi-slovenski-biografski-leksikon (24. februar 2020). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine