Novi Slovenski biografski leksikon

BRELIH, Miloš (Mihael Brelih, partizansko ime Mitja), gospodarstvenik, politik (r. 19. 6. 1916, Trebnje; u. 8. 4. 2002, Ljubljana). Oče Peter Brelih, knjigovodja, mati Rafaela Brelih, r. Gomišček, učiteljica. Brat Savo Brelih, biolog, muzealec.

1941 je diplomiral iz elektrotehnike na Tehnični fakulteti Univerze v Ljubljani. Zgodaj se je vključil v delo strokovnih društev, kot predstavnik ožjega vodstva Sokola je julija 1941 sodeloval na ustanovnem sestanku Rajonskega odbora OF Bežigrad. Sodeloval je tudi pri ustanavljanju in delovanju ilegalne radijske oddajne postaje Kričač (november 1941–april 1942). 1942 je odšel v partizane in se vključil v KP. Bil je načelnik tehnično-organizacijskega odseka agitacijsko-propagandnega oddelka političnih organizacij (Agitprop) CK KPS, inštruktor v oficirski šoli glavnega štaba NOV in POS ter načelnik oddelka za zveze pri Vrhovnem štabu slovenske partizanske vojske. Mdr. je nekaj časa vodil partizansko fotosekcijo Vrhovnega štaba v gradu Soteska na Dolenjskem.

Junija 1945 ga je Ministrstvo za industrijo in rudarstvo v Ljubljani kot delegata s pooblastili direktorja poslalo v Tovarno letalskih delov Maribor Tezno, kjer je vodil sanacijo strateško pomembne in zaradi zavezniškega bombardiranja močno poškodovane tovarne. Zvezno ministrstvo je 1946 sprejelo odločitev o preusmeritvi podjetja v avtomobilsko proizvodnjo in preimenovanju v Tovarno avtomobilov Maribor (TAM). Prvi avtomobil, izdelan po češki licenci, je bilo tovorno vozilo Pionir. Brelih je tovarno vodil do jeseni 1947, nato je postal direktor za plan pri Glavni direkciji zvezne industrije v Beogradu. Po vrnitvi v Ljubljano je postal minister za elektrogospodarstvo. V obdobju njegovega ministrovanja so nastali prvi koncepti sistema elektrarn in daljnovodov. Vrsto let je deloval v Energoinvestu ter prispeval k sodelovanju med slovenskim in bosanskim elektrogospodarstvom ter elektroindustrijo.

Organizacijske in vsebinske izkušnje pri Sokolu so mu omogočile sodelovanje pri združevanju predvojnih telovadnih in planinskih društev ter športnih klubov v enovito fizkulturno društvo. Tako so Sokoli že 1945 sprejeli resolucijo, v kateri so podprli nastanek enotne telesnovzgojne organizacije, katere predsednik je postal Brelih. Dediščino telovadnega društva Sokol je v skladu s takratno politično ideologijo spomladi 1946 prevzela Fizkulturna zveza Slovenije, katere glavni sekretar je postal Brelih.

Sodeloval je tudi pri ustanovitvi elektrogospodarske šole v Cerknem, ki je kasneje prerasla v Center tehniških šol v Novi Gorici.

Bil je nosilec partizanske spomenice 1941 ter dobitnik častnega znaka RS (2001) za življenjsko delo in zasluge pri delovanju Radia Kričač.

Dela

  • Elektroprivreda, Beograd, 1959 (soavtor Aleksandar Marković).
  • The electric power industry of Jugoslavija, Beograd, 1960.

Viri in literatura

  • ES.
  • Tovarna avtomobilov Maribor : sledovi mariborskega gospodarstva v arhivskem gradivu Pokrajinskega arhiva Maribor, Maribor, 2007.
  • Janko Kostnapfel: Srečanja, Borec, 61, 2009, št. 657– 661, 11–30.
  • Primorci.si, Brelih Peter (september 2016).
Tovšak, Slavica: Brelih, Miloš (1916–2002). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020260/#novi-slovenski-biografski-leksikon (20. julij 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine