Novi Slovenski biografski leksikon

BRATOS, Savo (Savo Bratoš, Savo Bratoz, Savo Bratož), kemijski fizik (r. 28. 7. 1926, Trst, Italija). Oče Josip Bratoz, ravnatelj posojilnice v Mariboru, mati Olga Bratoš, r. Goljevšček. Stric Milovan Goljevšček, gradbenik hidrotehnik, sestrična Alenka Goljevšček Kermauner, pisateljica, esejistka, dramatičarka, sestričnin mož Taras Kermauner, esejist, literarni zgodovinar, filozof.

Otroštvo je preživel v Mariboru, kjer je končal osnovno šolo in pet razredov klasične gimnazije, dva pa v Zagrebu (1942/43); maturiral je v Mariboru (1946), nato se je vpisal na študij fizike v Ljubljani in 1951 diplomiral. 1955 je na isti univerzi doktoriral s temo o karakterističnih nihajnih frekvencah molekul. 1964 je doktoriral še na Univerzi v Parizu s področja infrardečih spektrov komprimiranih plinov. 1951–55 je bil asistent na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič v Ljubljani, 1956 pa je postal sodelavec Centre National de la Recherche Scientifique (CNRS) v Franciji. 1962 je tam postal znanstveni svetnik (maitre de recherche), 1969 je bil izvoljen za docenta in 1973 za rednega profesorja univerze Pierre et Marie Curie v Parizu. Ob upokojitvi 1996 je prejel naziv emeritirani (zaslužni) profesor te univerze. 1982 je bil imenovan za profesorja francoskih univerz izredne stopnje (Professeur titulaire Classe exceptionelle), 1983 je ustanovil Sekcijo za tekočine v okviru Oddelka za kondenzirano materijo pri Evropski fizikalni družbi in ji predsedoval 1983–91. CNRS ga je za obdobje 1992–2000 imenoval za direktorja projekta za ultrahitro kemijsko kinetiko.

Osrednje področje njegovega znanstvenega dela je molekulska dinamika tekočin. V tem okviru je raziskoval mnoge probleme infrardeče in ramanske spektroskopije. Od konca devetdesetih let 20. stoletja je uporabljal tudi moderne tehnike časovno ločene optične spektroskopije in časovno ločenega uklona rentgenskih žarkov. Z Dušanom Hadžijem in Henrykom Ratajczakom so pojasnili razloge za značilnosti infrardečih spektrov tekočin, ki so posledica vezi med vodikovimi atomi. Postavil je teorijo optičnega odziva tekočin v infrardečem delu spektra, ki je napovedala zvezno zaporedje vibracij v delu optičnega spektra, ki je značilen za vibracijska, rotacijska in druga nizkofrekvenčna stanja molekul (t. i. ramanski spekter). Na eksperimentalnem področju je razvil metodo za ločeno spremljanje nihanja in rotacije molekul v tekočinah. Nazadnje se je posvečal ultrahitrim časovno ločljivim spektroskopskim in uklonskim metodam spremljanja dinamike molekul. S tem v zvezi je preučeval gibanja kisikovih atomov v vodikovi vezi v vodnih molekulah s časovno ločljivo infrardečo spektroskopijo. Delo, ki sta ga 1999 objavila skupaj z Geoffreyjem Galom, je prvič predstavilo posnetke dinamike vodikove vezi v realnem času s femtosekundno ločljivostjo. Drugi prispevek te vrste je delo Bratosa in Michaela Wulffa, v katerem sta raziskovala dinamiko kemijskih vezi v tekočinah s pomočjo ultrahitrih bliskov rentgenskih žarkov. To metodo je Bratos uporabil in izpopolnil v vrsti eksperimentov, ki jih je izvedel na sinhrotronu v Grenoblu v sodelovanju s Korejskim inštitutom za napredne študije (KAIST). Članek, ki ga je 2013 s sodelavci objavil v Journal of the American Chemical Society, opisuje eksperiment, v katerem so z ultrakratkim laserskim bliskom razbili molekule joda v raztopini na posamezne atome, ki so se začeli pod vplivom nadaljnjega osvetljevanja združevati v dvoatomske molekule. Delo je 2015 nadgradil s člankom v Chemical Physics Letters, v katerem je prejšnja dognanja podkrepil z raziskavami s hitrim časovno ločljivim uklonom rentgenske svetlobe.

1987 je postal dopisni član SAZU, 1995 pa redni član Evropske akademije znanosti, umetnosti in literature v Parizu. Istega leta je prejel medaljo Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu. 1999 je postal dopisni član Poljske akademije znanosti in umetnosti v Krakovu, 2000 pa še dopisni član Poljske akademije znanosti v Varšavi. Univerza v Vroclavu mu je 2006 podelila naslov častnega doktorja.

Dela

Raman study of liquids. I. Theory of Raman spectra of diatomic molecules in inert solutions, Physical Review A (College Park), 1971, vol. 4, št. 3, 1078–1092 (soavtor Emile Maréchal).
Profiles of hydrogen stretching IR bands of molecules with hydrogen bonds : a stochastic theory. I. Weak and medium strength hydrogen bonds, The Journal of Chemical Physics (Woodbury), 1975, vol. 63, št. 8, 3499–3509.
Profiles of hydrogen stretching IR bands of molecules with hydrogen bonds.  A stochastic theory. II. Strong hydrogen bonds, The Journal of Chemical Physics (Woodbury), 1982, vol. 76, št. 1, 77–85 (soavtor Henryk Ratajczak).
A computer simulation study of hydrophobic hydration of rare gases and of methane. I. Thermodynamic and structural properties, The Journal of Chemical Physics (Woodbury), 1991, vol. 95, št. 5, 3643–3648 (soavtorja Bertrand Guillot, Yves Guissani).
Femto second dynamics of hydrogen bonds in liquid water : a real time study, Physical Review Letters (Melville), 1999, vol. 82, št. 5, 1068–1071 (s soavtorji).
Bratina, Gvido: Bratos, Savo (1926–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020160/#novi-slovenski-biografski-leksikon (18. julij 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv.: Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine