Novi Slovenski biografski leksikon

BRATINA, Vasja, prevajalec (r. 24. 3. 1963, Ljubljana). Oče Danijel Bratina, profesor slovenskega jezika, mati Zorka Bratina, r. Marc, računalniška programerka. Partnerica Rada Lečič, profesorica slovenskega jezika, jezikoslovka.

Po gimnaziji v Idriji 1977–81 je nadaljeval študij na Strojni fakulteti v Ljubljani (1982–86), ki ga ni dokončal. 1988–99 je bil samostojni psihoterapevt, 1999–2000 supervizor pri Slovenskem društvu hospic in od 2000 samostojni kulturni delavec. 1997 je bil asistent na tečajih slovenščine za izseljence v Braziliji in Urugvaju, 1998 v ZDA in 1999–2000 na tečajih za prevajalce v ustanovah Evropske unije v Luksemburgu. Že med študijem, zlasti pa po njem se je na potovanjih in intenzivnih tečajih izpopolnjeval v angleščini, italijanščini, francoščini in španščini. 1993–94 je obiskoval nadaljevalni tečaj italijanskega jezika na jezikovni šoli Arina in se 2006 v Pulju udeležil strokovnega delovnega srečanja prevajalcev Umberta Eca in Claudia Magrisa.

Prvi njegovi objavljeni prispevki v dnevnem časopisju obravnavajo teme s področij ezoterike ter duhovne in osebne rasti. Pisal je tudi poročila in kritike del, ki so z omenjenih področij izšla v slovenščini. Ob tem je objavljal reportaže, intervjuje in po 1996 zlasti književne recenzije literarnih del. Prve prevode je objavil 1998 in se po letu 2000 posvetil skoraj izključno prevajanju. Prevaja literarna in neliterarna besedila iz hrvaščine, angleščine in predvsem italijanščine. Med avtorji, ki jih je prevedel, imajo osrednje mesto Predrag Matvejević, Umberto Eco, Claudio Magris in Roberto Savino. Njegov prvi prevod daljšega besedila je bil prevod najpomembnejšega dela hrvaškega pisatelja in publicista Predraga Matvejevića Mediteranski brevir, jezikovno izjemno bogatega besedila, ki prinaša avtorjevo razumevanje prepleta kultur ob Sredozemlju. Besedilo je tudi prevajalsko zelo zahtevno. Sledili so številni prevodi del različnih avtorjev in žanrov, od strokovnih in esejističnih do izrazito literarnih. Kakovost njegovih prevodov je opazila tudi kritika. Zlasti zahtevno prevajanje del Umberta Eca, eruditskega poznavalca zgodovine, književnosti, filozofije, umetnosti in znanosti z izostrenim občutkom za literarne oblike, predvsem pa izvrstnega stilista, je opravil kot dober poznavalec jezikovnih sredstev obeh jezikov in natančen posrednik. Izstopajo tudi njegovi prevodi del Claudia Magrisa, zlasti njegovega osrednjega dela Donava. V tem »utopljenem« romanu Magris sledi toku reke od izvirov do izliva v morje. Potovanje se razvije v barvit, jezikovno zahteven prikaz večkulturne evropske zgodovine. Strokovna kritika ceni tudi Bratinova prevoda Magrisove izjemno zahtevne kratke proze Mikrokozmosi in dokumentarno-literarnega dela Gomora s podnaslovom Potovanje v krvavi imperij neapeljske camorre novinarja, esejista in pisatelja Roberta Saviana.

Za prevod Mikrokozmosov je bil nagrajen z mednarodno literarno nagrado Umberto Saba (soprevajalka Rada Lečič, 2004) in za prevode del Umberta Eca s Sovretovo nagrado (2007). Več njegovih prevodov iz italijanščine je nagradil Italijanski inštitut v Ljubljani.

Dela

Prevodi

Predrag Matvejević: Mediteranski brevir, Ljubljana, 2000.
Claudio Magris: Mikrokozmosi, Ljubljana, 2003.
Umberto Eco: Foucaultovo nihalo, Ljubljana, 2005.
Claudio Magris: Donava, Ljubljana, 2006.
Umberto Eco: Skrivnostni plamen kraljice Loane, Ljubljana, 2006.
Roberto Saviano: Gomora, Ljubljana, 2008.
Umberto Eco: Praško pokopališče, Ljubljana, 2012.

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Vasja Bratina, prevajalec zadnjih treh romanov Umberta Eca (Foucaultovo nihalo, Baudolino, Skrivnostni plamen kraljice Loane), Bukla, 2, 2006, št. 14 (intervju zapisal Samo Rugelj).
Po načelu otroške igre, Dnevnik, 15. 1. 2008 (intervju zapisala Tanja Lesničar Pučko).
Grum, Martin: Bratina, Vasja (1963–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020140/#novi-slovenski-biografski-leksikon (3. december 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv.: Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine