Novi Slovenski biografski leksikon

BOLTA, Lojze (Alojz Bolta, Alojzij Bolta), arheolog (r. 11. 7. 1923, Dragomelj; u. 23. 8. 1998, Celje). Oče Janez Bolta, kmet, mati Marija Bolta, r. Avšič.

Potem ko je 1946 končal gimnazijo v Ljubljani, se je 1947 vpisal na ljubljansko Filozofsko fakulteto na študij arheologije in zgodovine starega veka, kjer je 1950 diplomiral. Od 1951 do upokojitve 1983 je bil kustos za prazgodovinsko in staroslovansko arheologijo v Pokrajinskem muzeju Celje, kjer je 1974 pridobil naziv muzejski svetovalec.

V prvem obdobju je topografsko pregledal celjsko regijo ter popisal in na novo inventariziral najdbe. Postopoma je skoraj v celoti objavil gradivo, ki ga je prevzel v muzeju, in pozneje sproti objavljal poročila o svojih izkopavanjih v revijah Arheološki vestnik, Varstvo spomenikov, Arheološki pregled in Celjski zbornik. Sodeloval je pri pisanju gesel za Arheološka najdišča Slovenije (Ljubljana, 1975). Napisal je tri vodnike zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije: o arheoloških spomenikih Savinjske doline (1967, soavtorica Vera Kolšek), o stalni arheološki razstavi Pokrajinskega muzeja v Celju (1970 in 1982, 21988, soavtorica Vera Kolšek) in o Rifniku (1976). Bil je eden prvih, ki so se poglobljeno ukvarjali z zgodnjekrščansko in poznoantično arheologijo v Sloveniji.

Vodil je številna izkopavanja: v Celju (v Prešernovi ulici in na Miklavškem hribu, 1951), v Gotovljah (staroslovansko grobišče, 1952), na Štrucljevem gradišču nad Mozirjem (1954–55), ponovno v Celju (v Ključavničarski ulici in na Bregu, 1955), v Grižah (halštatska gomila, 1964–65) in zopet v Celju (pri hotelu Evropa, 1979 in na Kocenovem trgu, 1980).

1956 je začel z dolgoletnimi izkopavanji na Rifniku, ki so trajala vse do njegove upokojitve. Raziskal je vrsto prazgodovinskih hiš in gomilo. V sedemdesetih letih 20. stoletja se je posvetil poznoantičnim ostalinam. Raziskal je naselje s hišami, zgodnjekrščansko cerkev, vodni zbiralnik, del obzidja s stolpom in grobišče s 109 okostnimi grobovi.

Pripravil je več manjših občasnih razstav: Arheološki Rifnik (Tkanina, Celje, 1957), Arheološke najdbe z Rifnika (Šentjur, 1963, in Celje, 1964, soavtorica Vera Kolšek), Izsledki arheoloških izkopavanj na Rifniku (Šentjur, 1968), Arheološke najdbe z Rifnika (Celje, 1976), Arheološke najdbe z Rifnika : vrnjene izkopanine iz Gradca (Šentjur, 1977).

Stalna arheološka razstava v pritličju Stare grofije, postavljena 1969, je bila sad skupnega dela z Vero Kolšek in arhitektom Tonetom Bitencem ter je v svojem času izstopala po oblikovanju in kakovosti.

Dela

  • Ilirska naselbina na Rifniku pri Šentjurju, Celjski zbornik, 1959, 258–276.
  • Materialne ostaline Keltov v celjski okolici, Arheološki vestnik, 17, 1966, 375–389.
  • Nécropole du Bas-Empire à Rifnik prés ([!]) de Šentjur, s. l., 1969.
  • Starokrščanski baziliki v poznoantični naselbini na Rifniku (Rezultati izkopavanj v letih 1971/72), Celjski zbornik, 1973–1974, 309–324.
  • Rifnik pri Šentjurju : poznoantična naselbina in grobišče, Ljubljana, 1981.
  • Osebna bibliografija COBISS

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • ES.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Vera Kolšek: Ob 100-letnici celjskega Pokrajinskega muzeja, Argo, 20–21, 1981–1982, 3–26.
  • Stanko Pahič: Lojze Bolta (1923–1998), Arheološki vestnik, 51, 2000, 254–256.
  • Rajko Bratož: Lojze Bolta : provinzialrömischer Archäologe, Personenlexikon zur Christlichen Archäologie, Regensburg - Rim, 2012, 204.
Pirkmajer, Darja: Bolta, Lojze (1923–1998). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019780/#novi-slovenski-biografski-leksikon (19. februar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine