Novi Slovenski biografski leksikon

BUKOVEC, Franc (partizanska imena Ježovnik, Ježevnik, Jože Ježevnik, Jože Ježovnik), sindikalni delavec, narodni heroj (r. 14. 3. 1910, Verje; u. 26. 9. 1942, Vnanje Gorice, pokopan v Radomljah). Oče Franc Bukovec, kmet, mati Terezija Bukovec, r. Luštrek.

Po osnovni šoli se je izučil za kovinostrugarja. 1934–41 je bil zaposlen v Bonačevi tovarni papirja Količevo pri Domžalah (Karton Količevo). 1941 je odšel v partizane in istega leta postal član KP. Umrl je v nesreči z bombno eksplozijo. Pokopan je v skupnem grobišču borcev NOB v Radomljah.

Kot vajenec se je prek Franca Leskoška seznanil s komunističnim gibanjem. V Bonačevi tovarni papirja je sredi 1935 po nalogu Leskoška ustanovil delavsko krščanskosocialistično strokovno organizacijo. Izvoljen je bil za vodjo delavskih zaupnikov in dva dni zatem odpuščen, kar je sredi avgusta 1935 izzvalo dvomesečno, dotlej najdlje trajajočo stavko na Slovenskem. Med stavkovnimi zahtevami je bilo mdr. zvišanje plač, svobodno delovanje delavske strokovne organizacije in ponovna zaposlitev Bukovca. Konec 1935 so ga na občnem zboru Jugoslovanske strokovne zveze (JSZ) za Količevo in okolico izvolili za odbornika, januarja 1936 pa je postal starešina delavskih zaupnikov. Za delavskega zaupnika je bil izvoljen še januarja 1937. 1941 je zaradi grožnje aretacije odšel v ilegalo. Z Marjanom Dermastjo je sodeloval pri pripravah na vstajo na območju Radomelj in po vstaji julija 1941 postal politični komisar Radomeljske čete, ki je spadala pod Kamniški partizanski bataljon. Septembra 1941 je bil v spopadu z Nemci pri Žičah hudo ranjen. 1942 se je vključil v III. grupo odredov na Dolenjskem in postal operativni oficir v štabu grupe. Julija 1942 je bil imenovan za komandanta tedaj ustanovljenega Dolomitskega odreda, ki je uspešno kljuboval Nemcem in Italijanom na območju zahodno od Ljubljane. V tistem času je II. grupi odredov zavaroval prehod prek Dolomitov in Brane na Štajersko.

Bil je prejemnik partizanske spomenice 1941, 1952 je bil razglašen za narodnega heroja. Po njem so poimenovali ulice na Viru pri Domžalah, v Radomljah in Vnanjih Goricah ter OŠ v Preski pri Medvodah (OŠ Preska). Njegov spomenik pred upravno stavbo papirnice Karton Količevo na Viru pri Domžalah so postavili 1985. Spomenik, ki je od 1966 stal pred OŠ Preska, je danes v Mestnem muzeju Ljubljana.

Viri in literatura

  • ARS, AS 1546, 68, Zbirka življenjepisov vidnejših komunistov in drugih javnih osebnosti.
  • NŠAL, Rojstna in krstna knjiga župnije sv. Urha v Smledniku.
  • Zgodovinski arhiv Ljubljana, Osnovna šola heroja Tineta Rožanca Pirniče, Šolska matica.
  • ES.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Narodni heroji Jugoslavije I, Beograd, 1975.
  • Jože Šorn: Tovarna papirja Količevo med leti 1920 in 1960, Časopis za zgodovino in narodopisje, 15, 1967, 23–34.
  • Ivan Lipar: Narodni heroji na Kamniškem, Kamniški zbornik, 7, 1961, 294–306.
  • Več glav več ve : iz kiparske zbirke mestnega muzeja Ljubljana, Ljubljana, 2012.
Rakovec, Andreja: Bukovec, Franc (1910–1942). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019470/#novi-slovenski-biografski-leksikon (17. februar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine