Novi Slovenski biografski leksikon

BRODARIČ, Janko (rojstno ime Janez Brodarič), narodni heroj (r. 5. 10. 1922, Rosalnice; u. ?. ?. 1943, Veljun (?), Hrvaška). Oče Martin Brodarič, kmet, mati Marija Brodarič, r. Star(e)c.

Osnovno šolo je obiskoval v Metliki. Po zaključku šolanja je pomagal na domači kmetiji, zatem se je v Metliki učil za kleparja. 1941 se je vključil v NOB, aprila 1942 se je pridružil partizanom. Med napadom na italijansko postojanko v Starem trgu ob Kolpi je bil hudo ranjen. Skupaj z ranjenci se je umaknil na Kordun na Hrvaškem. Točen datum in okoliščine njegove smrti niso znani, padel naj bi med 4. ofenzivo v začetku 1943. Ni znano, kje je pokopan.

Kot aktivist OF se je izkazal s pisanjem gesel na nevarnih in težko dostopnih mestih, npr. na mostu čez Kolpo. Italijani so ga 1942 hoteli aretirati, a mu je skupaj z bratom Martinom uspelo pobegniti. Po nekaj tednih skrivanja po zidanicah na Vinomeru sta se pridružila 2. belokranjski četi. Junija 1942 je Brodarič sodeloval v napadu Kočevskega in Belokranjskega bataljona ter hrvaškega Primorsko-goranskega odreda na italijansko postojanko v Starem trgu ob Kolpi. V spopadu je bil hudo ranjen, v partizanski bolnišnici na Rogu so mu morali odrezati nogo. Med roško ofenzivo avgusta 1942, ki jo je pričakal v bolnišnici, se je pridružil skupini mobilnih ranjencev, ki so se nameravali skozi italijanski obroč prebiti v Belo krajino. Ko so padli v italijansko zasedo, se je zabodel v prsi. Italijani so ga našli nezavestnega in ga, misleč, da je mrtev, pustili nedotaknjenega. Ko se je ovedel, se mu je uspelo prebiti skozi italijanske vrste. Oktobra 1942 se je pridružil evakuaciji ranjencev na Kordun na Hrvaškem, pri čemer je partizanska kolona konec oktobra pri prehodu čez železniško progo Zagreb–Karlovac doživela napad ustašev. Ko je Brodarič videl, da je padel puškomitraljezec, je sam pograbil orožje ter pripomogel k uspešni obrambi ranjencev in nadaljevanju poti. Na Kordunu je delal v partizanskih delavnicah. Od 1943 je veljal za pogrešanega.

1953 je bil razglašen za narodnega heroja. Po njem so poimenovali ulico v Metliki. V parku pred metliškim gradom stoji njegov spomenik iz 1983.

Viri in literatura

ARS, SI AS 1546, Zbirka življenjepisov vidnejših komunistov in drugih javnih osebnosti.
NŠAL, K Metlika 1906–1925, Prepis krstne in rojstne knjige župnije Metlika za leto 1922.
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Osnovna šola Metlika 14.
Arhiv Osnovne šole Metlika.
ES.
Narodni heroji Jugoslavije I, Beograd, 1975.
Janez Vitkovič: Bela krajina skozi viharje k svobodi, Ljubljana, 1961.
Radko Polič: Belokranjski odred, Ljubljana, 1975.
Rakovec, Andreja: Brodarič, Janko (1922–1943). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019330/#novi-slovenski-biografski-leksikon (21. maj 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine