Novi Slovenski biografski leksikon

Triletno ljudskošolo je obiskoval v Kappel a. d. Drau/Kapli ob Dravi, potem se je izučil za mizarja (1905–09). Že 1909 se je pridružil delavskemu društvu v Borovljah, po koncu prve svetovne vojne pa je kot vojni veteran postal zaupnik socialdemokratske stranke. Zaradi sodelovanja v delavski vstaji v Avstriji 1934 so ga aretirali in 1935 na procesu obtožili veleizdaje; po osmih mesecih zapora je prešel v ilegalo ter po nemški priključitvi Avstrije (Anschluss) 1938 sodeloval z odporniškim gibanjem. Med drugo svetovno vojno ga je 1944 aretiral gestapo, a je pobegnil in odšel v partizane. Bil je v Avstrijskem bataljonu. 1945 je začasno postal boroveljski župan. Ni se pridružil boju koroških Slovencev za priključitev k Jugoslaviji. Novembra 1945 je bil izvoljen za socialističnega deželnega poslanca, v deželnem zboru je vodil manjšinski odbor. 1949 je bil kot prvi koroški Slovenec po drugi svetovni vojni izvoljen v avstrijski parlament.

Viri in literatura

Uredništvo: Bizjak, Pavel (1891–1988). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018620/#novi-slovenski-biografski-leksikon (20. november 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine