Novi Slovenski biografski leksikon

Otroštvo je preživela v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je po izselitvi iz Slovenije z družino živela na Dunaju. Solopetje se je začela učiti v Glasbeni šoli Celje in nadaljevala na Srednji glasbeni šoli v Mariboru pri Elizabeti Krejči. 1955–57 je študirala petje na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Juliju Betettu. Izpopolnjevala se je pri Luigiju Toffolu v Trstu. V tem času se je udeležila več pomembnih jugoslovanskih in mednarodnih glasbenih tekmovanj, mdr. 1957 festivala Llangollen International Musical Eisteddfod (Wales), kjer je osvojila prvo mesto.

1957–59 je pela v ljubljanski operi, po 1963 se je posvetila koncertnemu petju kot svobodna umetnica. Nastopila je na številnih solističnih, komornih in orkestralnih koncertih v domovini, Avstriji, Belgiji, Franciji, Italiji, Nemčiji in Veliki Britaniji. Snemala je za arhiv RTV Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, Francije in britanski BBC. Dolga leta je nastopala z Ladkom Korošcemin ostalimi na koncertih Glasbene mladine Slovenije. Tridesetletno pevsko kariero je zaključila s koncertom v ljubljanskem Cankarjevem domu (27. oktobra 1987).

Bila je glavna pobudnica in organizatorka postavitve spomenika Juliju Betettu pred stavbo Opere v Ljubljani (1990), za kar je prejela posebno nagrado. Bila je podpredsednica Sindikata samostojnih kulturnih delavcev Slovenije (1980–83) in predsednica Združenja samostojnih kulturnih delavcev Slovenije (1983–91).

Kot koncertna pevka se je predstavila z bogatim repertoarjem skladb iz obdobja od baroka do sodobnosti, ki obsega operne arije, kantate, samospeve in partizanske pesmi. Njeni posnetki štirih samospevov Lucijana Marije Škerjanca (klavir Leon Engelman) so 1969 izšli pod naslovom Samospevi kot najzgodnejša produkcija gramofonskih plošč založbe Mladinska knjiga v nakladi 300 izvodov. V počastitev skladateljevega in pevkinega jubileja so kot arhivski posnetki skupaj s posnetki še štirih Škerjančevih samospevov in treh samospevov Danila Švare ponovno izšli na zgoščenki 2003. Ob tridesetletnici pevkinega umetniškega delovanja je na zvočni kaseti z naslovom Altistka Marija Bitenc-Samec 1990 izšel izbor samospevov Huga Wolfa, odpetih v slovenskem prevodu pianistke Mařenke Sancin.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • Leksikon jugoslavenske muzike, Zagreb, 1984.
  • ES.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Marlen Premšak: Hočem postati pevka, Večer, 12. 12. 1987.
  • Nastopila pred 12 tisoč gledalci, Celjan, 1. 7. 2009 (intervju zapisala Ljudmila Conradi)
Bagarič, Alenka: Bitenc Samec, Marija (1932–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018530/#novi-slovenski-biografski-leksikon (16. julij 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine