Novi Slovenski biografski leksikon

Po rodu Slovak je na Dunaju študiral medicino. Poleg obveznih medicinskih predmetov je študiral tudi tehnično kemijo in naravoslovje. 1830 je promoviral z disertacijo De metrorrhagia. V njej je navedel vzroke za krvavitve iz maternice. Najprej je služboval na Dunaju na porodniških klinikah, 1833 pa je prišel v Ljubljano kot splošni zdravnik. 1835 je začel poučevati na mediko-kirurškem študiju ljubljanskega liceja; predaval je uvod v kirurške študije in botaniko (to je od 1836 predaval tudi na filozofskem študiju). Kot suplent je služboval 1834–39, ko je bil imenovan za rednega profesorja. Po Francu Hladniku je 1834 prevzel vodstvo Botaničnega vrta v Ljubljani. 1842 so vrt povečali, odtlej je obsegal šestinsedemdeset arov. Ko se je Hladnik 1837 upokojil, je Biatzovsky prevzel še njegova predavanja iz botanike na filozofskem študiju, in to brez denarnega nadomestila. Predavanja so bila splošno dostopna in so jih smeli poslušati tudi gimnazijci od petega razreda dalje. 1836–39 je bil upravnik deželne civilne bolnice na Ajdovščini v Ljubljani. Na mediko-kirurški šoli je poučeval do njene ukinitve 1850. Takrat je bil premeščen na mediko-kirurško šolo v Salzburg, kjer je poučeval do smrti. Uredil je stari salzburški botanični vrt in ga postavil na znanstvene temelje. Uvedel je tudi mednarodno izmenjavo semen. 1857 je objavil svoje edino tiskano delo, v katerem je predstavil 2.200 vrst rastlin.

V letih, ki jih je Biatzovsky preživel v Ljubljani, je imel vidno vlogo pri vzgoji tedanjega mladega botaničnega rodu. Njegova predavanja so poslušali mdr. Valentin Plemel, Karel Dežman in Aleksander Škofic. Je tudi soavtor opisa novega taksona Scopolia carniolica Jacq. f. hladnikiana (Biatz. et Fleischm.) E. Mayer. Franc Hladnik je rumenocvetni različek kranjske bunike našel 1819 na Turjaku, ga presadil v Botanični vrt, kjer je lepo uspeval in se ni spreminjal, zaradi tega ga je Biatzovsky imel za novo vrsto in ga imenoval po najditelju.

Dela

  • Pflanzen-Verzeichniß des k. k. botanischen Gartens in Salzburg, Salzburg, 1857.

Viri in literatura

  • SBL.
  • ES.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Andrej Fleischmann: Correspondenz, Flora, 22, 1839, št. 2, 448.
  • Peter Radics: Zgodovina deželne civilne bolnice v Ljubljani, Ljubljana, 1887.
  • Isidor Fischer: Geschichte der Geburtshilfe in Wien, Leipzig & Wien, 1909.
  • Ivan Pintar: Mediko-kirurški učni zavod v Ljubljani, njegov nastanek, razmah in konec, Ljubljana, 1939 (habilitacijska disertacija).
  • Jože Lazar: Botanični vrt v Ljubljani : njegov nastanek in razvoj, Kronika, 2, 1954, št. 2, 105–109.
  • Nada Praprotnik: Botanik Franc Hladnik (1773–1844) : ob stopetdesetletnici smrti, Proteus, 57, 1994, 94–99.
Praprotnik, Nada: Biatzovsky, Ivan (1801–1863). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018350/#novi-slovenski-biografski-leksikon (16. julij 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine