Novi Slovenski biografski leksikon

Po zaključku petega razreda gimnazije se je odločil za vojaški poklic in 1861 vstopil v 14. pešpolk avstrijske vojske. Kot kadet se je 1864 udeležil vojnega pohoda na Dansko, 1866 pa v Italijo, kjer je bil v bitki pri Custozzi težko ranjen. Ker zaradi poškodb ni bil več sposoben za aktivno vojaško službo, se je posvetil umetnosti. 1869–70 je študiral slikarstvo na dunajski akademiji likovnih umetnosti (Akademie der bildenden Künste), v vojski pa je 1872 opravil šesttedenski tečaj terenskega kartografskega risanja. Od 1874 je bil kartograf na vojaško-zemljepisnem inštitutu na Dunaju. 1878–82 je poučeval prostoročno risanje na vojaški realki v Kőszegu na Madžarskem, 1883–86 pa na šoli za kadete na Dunaju. Od 1884 se je učil krajinarstva pri Eduardu Peithnerju von Lichtenfelsu. Kot podpolkovnik se je 1904 (ali 1909) upokojil. Za vojaške zasluge je prejel številna priznanja, med njimi Erinnerungs-Medaille (spominska medalja za vojni pohod na Dansko, 1864) in Militär-Verdienst-Kreuz (srebrni križec za hrabrost v bitki pri Custozzi, 1866). 1896 je bil povzdignjen v plemiški stan z nazivom plemeniti (Edler von).

Kot krajinski slikar, konservator in zbiratelj svetil, ki so pozneje postala temeljna zbirka Narodopisnega muzeja na Dunaju (Museum für Volkskunde), je bil zaradi vsakoletnih vojaških vaj najbolj dejaven na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Ob kartografskem delu se je seznanil s kustosom tedanjega deželnega muzeja Rudolfinum (Narodni muzej Slovenije) Karlom Dežmanom, s katerim je ostal strokovno in zasebno tesno povezan; 1880 se je poročil z Dežmanovo nečakinjo Julijo Pauer. Benescheva likovna ustvarjalnost je doživela vrhunec 1880–95; posvetil se je izključno krajinski motiviki, upodabljanju gorskega sveta, risanju vedut in likovnemu beleženju grajske in podeželske arhitekture ter gospodarskih objektov. Njegov likovni slog izraža primesi romantično herojsko obarvane postbidermajerske krajine, kot jo je slikal Lichtenfels, in hkrati konvencionalno maniro dunajske topografske krajine. Velikokrat delujejo vedute kot popotniške reportažne študije, imajo zgolj dokumentarno in topografsko vrednost in so bolj ali manj ilustracije k besedilu. Ilustriral je potopisne knjige, prirejal risbe za enciklopedijo Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild, risbe krajev je objavljal tudi v Ljubljanskem zvonu. Dela v olju so maloštevilna, posvečal se je predvsem akvarelu, tušu in gvašu.

Kot dopisnik Centralne komisije, vrhovnega organa spomeniškega varstva v Avstro-Ogrski, je širil zanimanje za raziskovanje slovenskih kulturnih spomenikov; njegov doprinos pri obravnavanju fresk na Turjaškem gradu in v stari župnijski cerkvi na Bledu je izrednega pomena za konservatorsko stroko. Pomen njegovega zbirateljstva je medtem viden v ohranjanju umetnoobrtnih predmetov, ki jih je podaril današnjemu Narodnemu muzeju Slovenije in Narodopisnemu muzeju na Dunaju.

Dela

  • Osebna bibliografija (COBISS)
  • Das Beleuchtungswesen von Mittelalter bis zur Mitte des XIX. Jahrhunderts, aus Österreich-Ungarn, insbesondere aus den Alpenländern und den angrenzenden Gebieten der Nachbarstaaten : Erläuterungen der den Sammlungen des allerhöchsten Kaiserhauses einverleibten Kollektion altertümlicher Beleuchtungs-Geräte, Wien, 1905.
  • Vortrag gehalten von Oberstleutnant d. R. Ladislaus E. v. Benesch im Jahre 1913 in der Gesellschaft „Österreichische Kunstfreunde“, deren Präsident Graf Hans Wilezek war, Wien, 1913 (neobjavljeno, Österreichisches Museum für Volkskunde).

Likovna dela

  • Predel stare Ljubljane ob stolnici, svinčnik in akvarel na papirju, 1869, hrani Narodni muzej Slovenije.
  • Vače, olje na platnu, 1878, hrani Narodni muzej Slovenije.
  • Ljubljansko barje z Rožnika, akvarel na papirju, 1881, hrani Narodni muzej Slovenije.
  • Zasavska Sveta gora, olje na platnu, 1882, hrani Narodna galerija, Ljubljana.
  • Planica z Julijskimi Alpami, akvarel na papirju, 1883, hrani Narodni muzej Slovenije.
  • Pišnica, akvarel in gvaš na papirju, 1884–85, hrani Narodna galerija, Ljubljana.
  • Apnenica pri Planici, akvarel in gvaš na papirju, 1886, hrani Narodni muzej Slovenije.
  • Pogled na Tržič, olje na platnu, pred 1887, hrani Narodni muzej Slovenije.
  • Risba freske s Križanjem v luteranski kapeli na Turjaku, akvarelirana perorisba, 1888, hrani Narodni muzej Slovenije.
  • Prešernova rojstna hiša v Vrbi na Gorenjskem, lavirana perorisba, zadnja četrtina 19. st., hrani Narodni muzej Slovenije.
  • Slap Peričnik, akvarel in gvaš na papirju, zadnja četrtina 19. st., hrani Narodni muzej Slovenije.
  • Triglav, olje na platnu, zadnja četrtina 19. st., hrani Narodni muzej Slovenije.
  • Blejski grad, akvarel na papirju, 1890, hrani Narodni muzej Slovenije.
  • Pogled na Hofgastein, akvarelirana risba s svinčnikom na papirju, hrani Albertina, Dunaj.

Ilustracije

  • Karel Dežman, Ferdinand von Hochstetter: Prähistorische Ansiedlungen und Begräbnisstätten in Krain, Wien, 1879 (150 risb).
  • Amand Schweiger-Lerchenfeld: Veldes : eine Idylle aus den Julischen Alpen, Wien-Pest-Leipzig, 1889 (40 ilustracij).
  • Janez Zima: Bilder aus Krain : I. Im Gebite der Steiner-Bahn, Laibach 1891 (56 risb).
  • Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild : Kärnten und Krain, Wien, 1891.
  • Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild : Mähren und Schlesien, Wien, 1897.

Viri in literatura

  • Kriegsarchiv, Dunaj.
  • Narodna galerija Ljubljana.
  • Arhiv Narodnega muzeja Slovenije.
  • Allgemeines Lexikon der bildenden Künstler von der Antike bis zur Gegenwart, Leipzig, 1909.
  • Enciklopedija likovnih umjetnosti, Zagreb, 1959.
  • ES.
  • Likovna enciklopedija Jugoslavije, Zagreb, 1984.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Saur Allgemeines Künstlerlexikon, München-Leipzig, 1994.
  • Umetnostni ljubitelj : Ladislav Benesch v Narodnem muzeju, Delo, 24. 7. 1963.
  • Grozdana Kozak: Ladislaus Benesch 1845–1922, Ljubljana, 1963.
  • Prvenka Turk: Ladislau Benesch, Kronika, 21, 1973, 110–119.
  • Gudrun Hempel: Lampen, Leuchter, Licht : Sonderausstellung aus der Sammlung Ladislaus Benesch im Österreichischen Museum für Volkskunde, Wien, 1984.
  • Gudrun Hempel: Lampen, Leuchter, Licht : (II) Aus der Metallsammlung des Österreichischen Museum für Volkskunde, Wien, 1991.
  • Katja Mahnič: Ladislav Benesch o svojem spomeniškovarstvenem delu, Ars & humanitas, 5, 2011, 211–231.
  • Nove pridobitve : 2001–2010 : Narodna galerija, Ljubljana, 2011, 26–29.
  • Jasna Horvat, Mateja Kos: Zbirka slik Narodnega muzeja, Ljubljana, 2011, 206.
  • Katja Mahnič: Vključitev del Ladislava pl. Benescha v muzejsko zbirko slik Kranjskega deželnega muzeja, Ars & humanitas, 7, 2013, 207–218.
  • Trevor Shaw, Alenka Čuk: Slovene Caves & Karst pictured 1545–1914, Ljubljana, 2012, passim.
Ivanović, Nataša: Benesch, Ladislav, plemeniti (1845–1922). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017640/#novi-slovenski-biografski-leksikon (16. junij 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine