Novi Slovenski biografski leksikon

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Ljubljani, kjer je 1959 maturirala. 1964 je končala dodiplomski študij na Oddelku za glasbeno zgodovino Akademije za glasbo. Podiplomski študij je opravila na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL): magistrski študij je končala 1980 z delom Glasbeno delo Franca Šturma, 1985 pa je doktorirala s področja muzikologije z disertacijo Vprašanje sonatne forme v slovenski klavirski glasbi.

Poklicno pot je začela kot svetovalka za glasbo na Republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo SRS, kjer je bila zaposlena 1964–71, ko se je zaposlila kot bibliotekarka na današnjem oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete UL. 1970–72 je bila tudi glasbena kritičarka časnika Delo.

1986 je bila habilitirana v naziv docentka, 1991 v naziv izredna profesorica in 1996 v naziv redna profesorica. V študijskem letu 1987/88 je na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete UL začela predavati zgodovino glasbe. V študijskem letu 1994/95 je bila prodekanica Filozofske fakultete UL. 1996–2000 je bila predstojnica Oddelka za muzikologijo. Sprva je raziskovala življenje in delo Franca Šturma in skladateljske nazore njegovega profesorja Slavka Osterca, kar jo je vodilo v poglobljeno opazovanje recepcije sonatne oblike v slovenski klavirski glasbi. V devetdesetih letih 20. stoletja se je posvetila raziskovanju glasbe baroka na Slovenskem in ponovnega ovrednotenja pomena cecilijanskega gibanja v slovenski glasbi poznega 19. stoletja. Vedno znova se je lotevala tudi estetskih, metodoloških in aktualnih strokovnih vprašanj.

Sodelovala je pri mnogih leksikalnih projektih (Slovenski biografski leksikon, Muzička enciklopedija, Leksikon jugoslavenske muzike, Leksikon Glasba, Enciklopedija Jugoslavije in Enciklopedija Slovenije). Svoje prispevke je objavljala tudi v koncertnih in gledaliških listih različnih ustanov ter strokovnem in dnevnem časopisju.

Dela

  • Nazori Slavka Osterca o tradiciji in o glasbenem nacionalizmu, Muzikološki zbornik, 3, 1967, 89–94.
  • List nove glasbe, Ljubljana, 1981.
  • Klavirska glasba na Slovenskem v dobi klasicizma, Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem, Ljubljana, 1988, 107–113.
  • Sonata : fenomen oblike v glasbi in slovenska tvornost za klavir, Ljubljana, 1989.
  • Vinko Globokar – med idejo izseljeništva v glasbi, improvizacijo in glasbenim gledališčem, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana, 1991, 249–259.
  • Ideja celostne umetnine (Gesamtkunstwerka) v glasbi, Dialogi, 25, 1988, št. 3–4, 17–19.
  • Vprašanje periodizacije glasbenega baroka na Slovenskem, Muzikološki zbornik, 27, 1991, 249–259.
  • Pomen jezuitskega glasbenega dela v preboju baročne miselnosti na Slovenskem, Radovi Zavoda za znanstveni rad Varaždin (Varaždin), 6–7, 1994, 95–99.
  • Problemi muzikološke stroke v prvi polovici 20. stoletja, Slavistična revija, 42, 1994, št. 2–3, 429–435.
  • Škrabec o cecilijanskem petju, Škrabčeva misel : zbornik simpozija ’94, Nova Gorica, 1995, 157–163.
  • Osebna bibliografija (COBISS)

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • ULBB.
  • ES.
  • Drago Bajt, Slovenski Kdo je kdo, Ljubljana, 1999.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Muzička enciklopedija, Zagreb, 21972.
  • Leksikon jugoslavenske muzike, Zagreb, 1984.
  • Aleš Nagode, Bibliografija Katarine Bedina, Muzikološki zbornik, 46, 2010, št. 2, 185–204.
  • Marija Bergamo: "Čas sem, ki odhaja -" : v spomin na Katarino Bedina, Muzikološki zbornik, 52, 2016, št. 1, 7–10.
Nagode, Aleš: Bedina, Katarina (1940–2015). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017400/#novi-slovenski-biografski-leksikon (20. avgust 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine