Novi Slovenski biografski leksikon

Po maturi 1936 na gimnaziji na Ptuju je v Zagrebu na agronomski fakulteti študirala agronomijo, vendar je 1940 študij prekinila. Diplomirala je 1951. Med vojno je bila 1941–42 kurirka glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. 1942–45 je sodelovala v mladinskem političnem vodstvu: 1943–45 je bila prva predsednica Zveze slovenske mladine, 1944–45 članica Pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo in članica Predsedstva centralnega odbora Ujedinjenog saveza antifašističke omladine Jugoslavije (USAOJ). Po drugi svetovni vojni je opravljala vrsto pomembnih družbenih in političnih funkcij: 1945–46 je sodelovala v delegaciji za repatriacijo na Dunaju, 1947–50 je bila uslužbenka Sekretariata za kmetijstvo in življenjski standard Gospodarskega sveta FLRJ, 1952–60 predsednica Zveze zadružnic Slovenije ter članica Upravnega odbora in Predsedstva Glavne zadružne zveze Slovenije, 1959–62 podpredsednica okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, 1963 direktorica in glavna urednica revije Občan ter 1963–67 sodelavka generalnega konzulata SFRJ v Celovcu, ko je bila zaradi bolezni predčasno upokojena. Ob rednih zaposlitvah je bila dejavna v političnih, kulturnih in strokovnih organizacijah: 1947 je predavala o nalogah gospodinjske pospeševalne službe na Višji gospodinjski šoli v Grobljah, 1951–61 je bila članica Glavnega odbora OF in SZDL, 1952–59 članica Upravnega odbora Kmetijske zbornice Slovenije in članica Predsedstva AFŽ (pozneje Zveze ženskih društev) Slovenije in Jugoslavije, 1953–63 poslanka Skupščine SRS in podpredsednica Zbora proizvajalcev (kot predstavnica kmetijstva), 1956–61 članica Glavnega odbora Zadružne zveze Jugoslavije, 1956–58 članica njenega odbora za vas, 1957–63 je bila članica Sveta za kulturo LRS in članica Sveta za zdravstvo LRS. Bila je soustanoviteljica in 1961–73 predsednica Upravnega odbora Forma vive Kostanjevica, Seča, Ravne na Koroškem in Maribor, pobudnica ustanovitve Sklada za izgradnjo bolnišnice v Novem mestu in Brežicah, pobudnica ustanovitve Višje gospodinjske šole v Grobljah in ustanovitve Centralnega (ter okrajnih) zavoda za napredek gospodinjstva (pozneje Domus) in več let predsednica Upravnega odbora, pobudnica Sklada za izgradnjo šol v novomeškem okraju, za ustanovitev Dolenjske galerije in Dolenjskega zbornika. 1952–60 se je strokovno izpopolnjevala na študijskih potovanjih po Avstriji, Danski, Nemčiji, Švedski, Švici in Veliki Britaniji. Od 1942 je v različnih glasilih, časnikih in revijah (Slovenski poročevalec, Mladina, Mlada pest, Ljudska pravica, Delo, Naša vas, Kmečki glas, Naša žena, Dolenjski list, Občan, TV-15, Komunist, Sodobno gospodinjstvo) objavljala prispevke o političnem delu na univerzi v Zagrebu, mladinskih gibanjih pred in med vojno, partizanski saniteti, življenju in delu Vinka Kristana ter osebne spomine.

1941 je prejela partizansko spomenico, je tudi dobitnica več državnih odlikovanj (red zaslug za narod s srebrnimi žarki in red zaslug za narod s srebrno zvezdo).

Dela

  • Naloge mladinskega gibanja po II. zboru aktivistov, 1944 (brošura).
  • Slovenska mladina, 1944 (brošura).
  • Materialne osnove šolstva, kulture in zdravstva v novomeškem okraju, Dolenjski zbornik, Novo mesto, 1961, 125–178.
  • Leto 1941 na Dolenjskem, Dolenjski zbornik, Novo mesto, 1961, 9–60.
  • Antifašistični omladinski pokret u Sloveniji pred I. kongres USAOJ, Bihaćka republika : I. knjiga, Bihać, 1965, 404–418.
  • SKOJ in Zveza slovenske mladine, Mladina – Pogledi, 3, 1978, 29–30.
  • Politično delovanje SKOJ in Zveze slovenske mladine v letih 1943–1945, SKOJ 1919–1945, Ljubljana, 1980, 201–250.
  • Kako smo se mladi pred vojno vzgajali v komuniste, Skozi viharje v lepšo bodočnost, Ptuj, 1981, 62–79.
  • Mladina pred I. kongresom USAOJ, Napredno mladinsko gibanje na Slovenskem, I., Ljubljana, 1982, 143–154.
  • Politično delovanje SKOJ i Zveze slovenske mladine, Revolucionarni omladinski pokret Jugoslavije, Beograd, 1982, 175–190.
  • Bila sem kurirka glavnega poveljstva, Junaška Ljubljana, I, Ljubljana, 1985, 304–308.
  • Bojna pot Gorjanskega bataljona, Novo mesto, 1987 (soavtor Franc Pirkovič).
  • Kako je potekal začetek gradnje novomeške regijske bolnišnice, Rast, 5,1994, št. 3/4, 228–236.
  • Stiske in uspehi knjižnice Mirana Jarca, Rast, 6, 1995, št. 1/2, 75–80.
  • Osebna bibliografija (COBISS)

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • ES.
  • PSBL.
  • EJ.
  • France Adamič: Ob 70-letnici dipl. inž. agr. Vilme Bebler-Pirkovič, Sodobno kmetijstvo, 21, 1988, št. 10, ovoj.
  • Lado Smrekar: Vilma Bebler-Pirkovič, Dolenjski list, 47, 1996, št. 48, 2.
  • Jože Horvat: Vilma Bebler-Pirkovič, Delo, 27. 11. 1996.
Adamič, France: Bebler Pirkovič, Vilma (1918–1996). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017380/#novi-slovenski-biografski-leksikon (21. november 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine