Novi Slovenski biografski leksikon

BEBLER PIRKOVIČ, Vilma (rojstno ime Vilma Bebler), agronomka, političarka (r. 12. 9. 1918, Gorica, Italija; u. 23. 11. 1996, Ljubljana). Oče Vilko Bebler, častnik, višji policijski komisar, mati Fani Bebler, r. Ragusin. Mož Franc Pirkovič, diplomat, hči Jelka Pirkovič, umetnostna zgodovinarka.

Po maturi 1936 na gimnaziji na Ptuju je v Zagrebu na agronomski fakulteti študirala agronomijo, vendar je 1940 študij prekinila. Diplomirala je 1951. Med vojno je bila 1941–42 kurirka glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. 1942–45 je sodelovala v mladinskem političnem vodstvu: 1943–45 je bila prva predsednica Zveze slovenske mladine, 1944–45 članica Pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo in članica Predsedstva centralnega odbora Ujedinjenog saveza antifašističke omladine Jugoslavije (USAOJ). Po drugi svetovni vojni je opravljala vrsto pomembnih družbenih in političnih funkcij: 1945–46 je sodelovala v delegaciji za repatriacijo na Dunaju, 1947–50 je bila uslužbenka Sekretariata za kmetijstvo in življenjski standard Gospodarskega sveta FLRJ, 1952–60 predsednica Zveze zadružnic Slovenije ter članica Upravnega odbora in Predsedstva Glavne zadružne zveze Slovenije, 1959–62 podpredsednica okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, 1963 direktorica in glavna urednica revije Občan ter 1963–67 sodelavka generalnega konzulata SFRJ v Celovcu, ko je bila zaradi bolezni predčasno upokojena. Ob rednih zaposlitvah je bila dejavna v političnih, kulturnih in strokovnih organizacijah: 1947 je predavala o nalogah gospodinjske pospeševalne službe na Višji gospodinjski šoli v Grobljah, 1951–61 je bila članica Glavnega odbora OF in SZDL, 1952–59 članica Upravnega odbora Kmetijske zbornice Slovenije in članica Predsedstva AFŽ (pozneje Zveze ženskih društev) Slovenije in Jugoslavije, 1953–63 poslanka Skupščine SRS in podpredsednica Zbora proizvajalcev (kot predstavnica kmetijstva), 1956–61 članica Glavnega odbora Zadružne zveze Jugoslavije, 1956–58 članica njenega odbora za vas, 1957–63 je bila članica Sveta za kulturo LRS in članica Sveta za zdravstvo LRS. Bila je soustanoviteljica in 1961–73 predsednica Upravnega odbora Forma vive Kostanjevica, Seča, Ravne na Koroškem in Maribor, pobudnica ustanovitve Sklada za izgradnjo bolnišnice v Novem mestu in Brežicah, pobudnica ustanovitve Višje gospodinjske šole v Grobljah in ustanovitve Centralnega (ter okrajnih) zavoda za napredek gospodinjstva (pozneje Domus) in več let predsednica Upravnega odbora, pobudnica Sklada za izgradnjo šol v novomeškem okraju, za ustanovitev Dolenjske galerije in Dolenjskega zbornika. 1952–60 se je strokovno izpopolnjevala na študijskih potovanjih po Avstriji, Danski, Nemčiji, Švedski, Švici in Veliki Britaniji. Od 1942 je v različnih glasilih, časnikih in revijah (Slovenski poročevalec, Mladina, Mlada pest, Ljudska pravica, Delo, Naša vas, Kmečki glas, Naša žena, Dolenjski list, Občan, TV-15, Komunist, Sodobno gospodinjstvo) objavljala prispevke o političnem delu na univerzi v Zagrebu, mladinskih gibanjih pred in med vojno, partizanski saniteti, življenju in delu Vinka Kristana ter osebne spomine.

1941 je prejela partizansko spomenico, je tudi dobitnica več državnih odlikovanj (red zaslug za narod s srebrnimi žarki in red zaslug za narod s srebrno zvezdo).

Dela

Naloge mladinskega gibanja po II. zboru aktivistov, 1944 (brošura).
Slovenska mladina, 1944 (brošura).
Materialne osnove šolstva, kulture in zdravstva v novomeškem okraju, Dolenjski zbornik, Novo mesto, 1961, 125–178.
Leto 1941 na Dolenjskem, Dolenjski zbornik, Novo mesto, 1961, 9–60.
Antifašistični omladinski pokret u Sloveniji pred I. kongres USAOJ, Bihaćka republika : I. knjiga, Bihać, 1965, 404–418.
SKOJ in Zveza slovenske mladine, Mladina – Pogledi, 3, 1978, 29–30.
Politično delovanje SKOJ in Zveze slovenske mladine v letih 1943–1945, SKOJ 1919–1945, Ljubljana, 1980, 201–250.
Kako smo se mladi pred vojno vzgajali v komuniste, Skozi viharje v lepšo bodočnost, Ptuj, 1981, 62–79.
Mladina pred I. kongresom USAOJ, Napredno mladinsko gibanje na Slovenskem, I., Ljubljana, 1982, 143–154.
Politično delovanje SKOJ i Zveze slovenske mladine, Revolucionarni omladinski pokret Jugoslavije, Beograd, 1982, 175–190.
Bila sem kurirka glavnega poveljstva, Junaška Ljubljana, I, Ljubljana, 1985, 304–308.
Bojna pot Gorjanskega bataljona, Novo mesto, 1987 (soavtor Franc Pirkovič).
Kako je potekal začetek gradnje novomeške regijske bolnišnice, Rast, 5,1994, št. 3/4, 228–236.
Stiske in uspehi knjižnice Mirana Jarca, Rast, 6, 1995, št. 1/2, 75–80.

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
ES.
PSBL.
EJ.
France Adamič: Ob 70-letnici dipl. inž. agr. Vilme Bebler-Pirkovič, Sodobno kmetijstvo, 21, 1988, št. 10, ovoj.
Lado Smrekar: Vilma Bebler-Pirkovič, Dolenjski list, 47, 1996, št. 48, 2.
Jože Horvat: Vilma Bebler-Pirkovič, Delo, 27. 11. 1996.
Adamič, France: Bebler Pirkovič, Vilma (1918–1996). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017380/#novi-slovenski-biografski-leksikon (19. julij 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv.: B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Primorski slovenski biografski leksikon

PIRKOVIČ Vilma, roj. BEBLER, družbeno politična delavka, r. 12. sept. 1918 v Gor., živi v Lj. Oče Vilko Bebler je bil 1918 voj. komandant mesta Gor., mati Dubrovčanka Fani Ragusin. Iz Gor. se je družina preselila na Col in v Lj., živeli so nato v Ptuju, kjer je P-va dovršila osn. š. in gimn. (matura 1936). Nato je obiskovala v Zgbu Agron. fak., absolvirala 1940, dipl. v Zgbu 1951. V levo usmerjenem študentovskem gibanju je delovala že v gimn. letih, v Zgbu je bila podpreds. in tajn. akad. društva Triglav. Član SKOJ-a je postala 1937, 1940 članica KPS. V Novem mestu, kamor se je družina preselila, je delovala v organizaciji KPS in bila zaprta. Po it. okupaciji Sje je prišla v Lj., kjer je delala v pirotehniki in dokumentni tehniki CK KPS. Jun. 1942 je odšla v partizane in delovala predvsem kot mladinski aktivist na področju Novega mesta, jan. 1943 je postala član PK SKOJ-a za Sjo. Po kapitulaciji It. je pripravila I. kongres Zveze slov. mladine, postala je sekretar Zveze, nato njen preds. Od jan. 1945 je bila v Bgdu kot član predsedstva centralnega odb. USAOJ. Po osvoboditvi je odšla na Dunaj, kjer je bil njen soprog Franc Pirkovič (poročena 12. maja 1945 v Lj.) vodja jsl. delegacije za repatriacijo. Po vrnitvi z Dunaja (1947) je delovala v Gospodarskem svetu PLRJ v Bgdu. Ko je prišla 1950 v Lj., je postala preds. Zveze zadružnic Sje in član vodstva Glavne zadružne zveze Sje in Jsle. Kasneje je sodelovala v Zvezi ženskih društev Sje in Jsle, bila ustanovitelj Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva v Lj. (sour. njegovih izdaj), in delovala kot republiški poslanec. Na začetku 1959 je postala profesionalni podpreds. OLO Novo mesto. 1963 je bil mož postavljen za generalnega konzula Jsle v Celovcu, po vrnitvi domov (1967) se je zaradi bolezni upokojila. P-eva je nastopala na raznih strok. srečanjih doma in na tujem, tako v Edinburghu (1953), Washingtonu (1954), Stockholmu (1957), Londonu in Blackpoolu (1958), v Rimu (1960); govorila je predvsem o problematiki zadružništva. Kot zgodovinar NOB na Slov. je pripravila referate za strok. sestanke v Zgbu (1979), v Lj. (1981). P. je delovala tudi kot publicistka. Začela je v part. tisku zlasti kot sour. Mladine (1943–44), 1944 je izdala brošuro Naloge mladinskega gibanja po II. zboru aktivistov. Od 1950 je sodelovala pri Kmečkem glasu, Naši vasi, NŽ, Sodobnem gospodinjstvu, DL, Delu, Komunistu, TV-15, Mladini, dalje pri knjižnih izdajah: Dolenjski zbornik (Novo mesto 1961), Bihaćka republika(1965), Skozi viharje v lepšo prihodnost (Ptuj 1981), SKOJ 1919–1945 (Lj. 1980), Revolucionarni omladinski pokret Jugoslavije (Bgd 1982), Napredno mladinsko gibanje na Slovenskem (Lj. 1982), Veze u NOB (Bgd 1981), Junaška Ljubljana 1941–1945 (Lj. 1985). Večkrat je nastopala na oddajah radia Lj. (kmetijska oddaja, Še pomnite, tovariši?).

Prim.:Zadružni leksikon FNRJ, 2, Bgd 1957, 916; Kojeko; Izvestje gimn. Dušana Kvedra v Ptuju 1969; Letno poročilo gimn. v Novem mestu 1972/73; Leksikon narodnoosvobodilačkog rata i revolucije u Jugoslaviji, 1, Bgd 1980, 53–54; EJ2 1, 533 (slov. izdaja, 547–48); DL 5. okt. 1978; TV-15 9. nov. 1978; Delo 12. okt., 21. nov. in 19. dec. 1973; Ned. dnevnik 8. apr. 1979, 7. apr. 1985; osebni podatki (pismo 17. sept. 1985).

B. Mar.

Marušič, Branko: Bebler Pirkovič, Vilma (1918–1996). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017380/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine