Novi Slovenski biografski leksikon

Maturiral je 1967 na klasičnem oddelku II. gimnazije v Ljubljani. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je 1972 diplomiral in 1979 doktoriral z disertacijo Izračun poteka funkcionalne električne stimulacije antagonističnega para mišic med hojo. Raziskovalno je začel delovati po diplomi, ko se je zaposlil na Institutu Jožef Stefan. 1977 se je zaposlil na Fakulteti za elektrotehniko. V tujini je deloval na University of Southern California v ZDA (1981) in na Strathclyde University v Veliki Britaniji (1984). Na Fakulteti za elektrotehniko je predaval robotske predmete in napisal več učbenikov. 1980 je bil izvoljen v naziv docent, 1986 v naziv izredni profesor in 1990 v naziv redni profesor. Bil je prodekan 1985–89 in dekan v obdobju 1999–2003.

Z Orestom Jarhom je bil tudi pobudnik Dnevov elektrotehnike, ki so namenjeni popularizaciji znanosti in tehnike in od 2002 potekajo v Tehniškem muzeju Slovenije Bistra. Deloval je v ekspertnih komisijah in odborih nekdanje Raziskovalne skupnosti Slovenije in ministrstev za znanost RS, mdr. je bil predsednik upravnega odbora Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (2006–09), predsednik odbora za Zoisove nagrade in priznanja, priznanja ambasador znanosti RS ter Puhova priznanja (2008–12). Član upravnega odbora in naravoslovno-tehniškega oddelka Slovenske matice je postal 2008, od 2011 je podpredsednik Slovenske matice, kjer sodeluje kot organizator okroglih miz s področja tehnike. 2014 se je upokojil.

Skupaj z Alojzem Kraljem je soavtor znanstvene monografije Functional Electrical Stimulation : Standing and Walking after Spinal Cord Injury, ki je izšla 1989 in je bila prevedena tudi v korejščino. 2010 je s sodelavci izdal učbenik Robotics. Skupaj z Jadranom Lenarčičem je izdal učbenik Robotski mehanizmi (2003 in prenovljena izdaja 2009), ki je namenjen podiplomskim študentom. Dopolnjen učbenik je izšel 2013 pod naslovom Robot Mechanisms.

Raziskovalno Bajd obravnava gibanje pri človeku in stroju. Med originalne rezultate in dosežke raziskav sodijo: sistem za računalniško merjenje biomehanskih parametrov hoje, sistem za ocenjevanje spastičnosti, sinteza minimalnih vzorcev hoje z uporabo funkcionalne električne stimulacije pri osebah s popolno in nepopolno okvaro hrbtenjače, modeliranje stabilnosti štiritočkovne hoje in zavestno upravljanje sistemov funkcionalne električne stimulacije. Obetavni so rezultati njegovih raziskav na področju reedukacije hoje paretičnih bolnikov. Med pionirske dosežke smemo šteti njegove raziskave vstajanja. Bil je prvi, ki je izmeril navore v sklepih vstajajoče osebe. V zadnjem obdobju se je predvsem posvetil merjenju in vrednotenju prijemanja pri človeku. Predlagal je vrsto metod in naprav za merjenje in vrednotenje prijemanja v rehabilitacijskem okolju. Pomemben del raziskav je usmerjen v študij trka med človekom in industrijskim robotom. Deluje tudi na področju razvoja robotskih celic v elektromehanski industriji.

S sodelavci je 1976 in 1982 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, 1990 pa Kidričevo nagrado. Je prejemnik nagrade Milana Vidmarja (1993) za uspehe pri vzgojno-izobraževalnem delu. Pri mednarodnem združenju IEEE (The Institute of Electrical and Electronics Engineering), ki ima sedež v ZDA, je 2000 kot tretji Slovenec prejel naziv IEEE Fellow, ki ga podeljujejo za izjemne raziskovalne dosežke. 2011 je bil izvoljen v naziv Fellow pri ameriški organizaciji AIMBE (American Institute of Medical and Biological Engineering) in 2012 še pri evropski zvezi EAMBES (European Alliance for Medical and Biological Engineering and Science). Od 1996 je izredni, od 1999 pa redni član Inženirske akademije Slovenije. 2003 je bil izvoljen za izrednega in 2009 za rednega člana SAZU. 2011 je bil izvoljen za podpredsednika SAZU za področje naravoslovja, tehnike in biotehnike, 2014 je bil izvoljen za predsednika SAZU. Istega leta mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužni profesor. 2015 je bil izvoljen za člana Evropske akademije znanosti in umetnosti (Salzburg).

Dela

  • On-line electrogoniometric analysis, Computers and biomedical research (San Diego), 9, 1976, 439–444 (s soavtorji).
  • Attempts to optimse functional electrical stimulation of antagonistic muscles by mathematical modelling, Journal of biomechanics (Amsterdam), 12, 1979, 921–928 (soavtor Amadej Trnkoczy).
  • Standing-up of a healthy subject and a paraplegic patient, Journal of biomechanics (Amsterdam), 15, 1982, 1–10 (s soavtorji).
  • Testing and modelling of spasticity, Journal of biomedical engineering (Guildford, Surrey), 4, 1982, 90–96 (soavtor Bruce Bowman).
  • Computing the input to a linear model, Simulation (London), 1983, vol. 40, 241–243.
  • The use of a four-channel electrical stimulator as an ambulatory aid for paraplegic patients, Physical therapy (Alexandria), 63, 1983, 1116–1120 (s soavtorji).
  • Pendulum testing of spasticity, Journal of biomedical engineering (Guildford, Surrey), 6, 1984, 9–16 (soavtor Lojze Vodovnik).
  • Electrical stimulation in treating spasticity resulting from spinal cord injury, Archives of physical medicine and rehabilitation (Philadelphia), 66, 1985, 515–517 (s soavtorji).
  • Use of functional electrical stimulation in the rehabilitation of patients with incomplete spinal cord injuries, Journal of biomedical engineering (Guildford, Surrey), 11, 1989, 96–102 (s soavtorji).
  • Unstable states in four-point walking, Journal of biomedical engineering (Guildford, Surrey), 15, 1993, 159–162 (s soavtorji).
  • Use of functional electrical stimulation in the lower extremities of incomplete spinal cord injured patients, Artificial organs (New York), 23, 1999, 403–409 (s soavtorji).
  • FES rehabilitative systems for re-education of walking in incomplete spinal cord injured persons, Neuromodulation (Malden), 3, 2000, 167–174 (s soavtorji).
  • Robotics, Dordrecht [etc.], 2010 (s soavtorji).
  • Introduction to robotics, Dordrecht [etc.], 2013 (s soavtorji).
  • Robotika in umetna inteligenca, Ljubljana, 2014 (sourednik Ivan Bratko).
  • Osebna bibliografija (COBISS)

Viri in literatura

  • ES.
  • Letopis SAZU, Ljubljana, 2004.
  • Letopis SAZU, Ljubljana, 2010.
  • Biografski zbornik SAZU, Ljubljana, 2009.
  • Zbornik ob 90-letnici Fakultete za elektrotehniko, Ljubljana, 2009, 47–48.
Kralj, Alojz: Bajd, Tadej (1949–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016690/#novi-slovenski-biografski-leksikon (27. junij 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine