Primorski slovenski biografski leksikon

Košuta Just, igralec in režiser, r. 28. okt. 1898 v Sv. Križu pri Trstu, u. 28. sept. 1962 v Trstu, pokopan v Sv. Križu. Oče Jože, kmet, mati Marija Tence. Osn. š. je dovršil v domači vasi, pripravnico za sred. š. na Proseku, nem. gimn. v Trstu s predčasno maturo 1915, ker so ga poklicali k vojakom. Kot dijak je sodeloval pri domačem prosv. življenju, skupaj z domačinom slikarjem Alib. Sirkom je v Sv. Križu zbral skupino mladih in z njimi nastopal na odru. Istočasno je nastopal pri čitalnici pri Sv. Jakobu v Trstu. Vzori so mu bili igralci: Verovšek, Borštnik in Milan Skrbinšek. Po maturi je postalo gledališče njegov poklic. Obiskoval je dramsko š. M. Skrbinška, ki je po vojni vodil SNG v Trstu (1918–19). 1920 je K. odšel v Mrb., kjer se je šolal ob H. Nučiču, ki ga je angažiral kot stalnega igralca. 1923 se je vrnil na Prim. in v Sv. Križu organiziral, igral in pomagal, kjer je bilo potrebno. Istočasno je študiral na režis. akad. v Dresdenu. V sezoni 1924/25 je deloval pri Sv. Jakobu v Trstu in v mestu obiskoval filmsko akad. Od 1925–27 je vodil Ljudsko gledališče v Gor., igral in režiral, organiziral amaterske odre po Goriškem in prirejal režis. tečaje. Kot vodja Dramatičnega društva je postavil na oder Cankarjeva dela: Jakob Ruda, Kralj na Betajnovi in Hlapec Jernej; Bevk, Materin greh; Turgenjev, Tuji kruh; Molnar, Vrag; Molière, Skopuh idr. Trž. E je 1926 ob Molnarjevem Vragu zapisala, da »moramo priznati posameznim igralcem in režiserju Košuti najboljši uspeh«. O Skopuhu je poročal v E Bevk, da je K. »dosegel s Skopuhom uspeh, ki ga sme šteti med svoje najboljše uspehe v Gorici«. Ko so faš. požgali gledališče, je K. odšel v Jslo. Tu je ustanovil iz prim. emigrantov potujoči igralski skupini Soča in Istra ter z njima potoval po Slov. in Jsli., sam igral, režiral in tehnično vodil skupini do 1933, ko je bil sprejet v Kolarčevo opereto v Bgdu. S sezono 1934/35 je dobil stalno mesto v Mrbu., kjer je ostal kot igralec in delno režiser do 1941 in dosegel višek svoje umetniške dejavnosti. Po nem. vdoru se je umaknil v Lj., bil član SNG in gostoval po Dolenjskem in Beli krajini. 1943 so ga faš. v Lj. zaprli v samico in mučili. Maja 1945 so mu dali v Lj. pooblastilo, da odide v Trst in organizira gledališče. Tako je organiziral SG in bil do 1947 njegov tajn. V jeseni 1945 je nastopil v vlogi Hlapca Jerneja, spomladi 1946 je za 25-letnico gled. delovanja nastopil v Borovih Raztrgancih, nato v Goldoni-Ruplovih Primorskih zdrahah in Shakespearovi komediji Kar hočete. Nastopal je tudi na radiu in pomagal okoliškim prosv. društvom in dramskih Skupinam. Ob kominformu 1948 je zapustil SG in ustanovil Ljudski oder, s katerim je priredil nekaj nastopov. V tem času je bil izvoljen tudi za obč. svetovalca na listi KPI. V sezoni 1956/57 se je spet vrnil v SG in bil njegov član do avg. 1961, ko je stopil v pokoj. K. je bil karakterni igralec s smislom za humor in grotesko, bil je res ljudski umetnik, zvest gledališču in zanj je živel, delal in tudi pisal. Napisal je domače igre: Kriški ribiči, Lov na tune, Med trgatvijo, V kriški osmici.

Prim.: Podatki hčere Soče Hafner; GLTrst 1945–61; Umrl je J. K., PDk 30. sept. 1962 s sl.; SGL II, 321; Lelja Rehar, J. K. – Liki iz naše preteklosti, RAITrstA 1973.

Šah

Šah, Maks: Košuta, Just. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015540/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine