Primorski slovenski biografski leksikon

Kocjančič Peter, umetniški fotograf, r. 27. nov. 1895 v Podgori pri Gor., nezakonski sin Ivane Marije. Živi v Lj. Osn. š. je obiskoval v Podgori. Usposabljal se je na šoli za dekorativno umetnost v Gor. in nekaj časa študiral tudi na ALU v Benetkah. Po prvi svet. vojni je delal kot grafik v Gor., 1921 se je preselil v Lj. Od 1930 se ukvarja z umetniško fotografijo. Od 1932 nepretrgoma in z uspehom sodeluje na domačih in mednarodnih razstavah. Prejel je 82 zlatih, srebrnih in bronastih medalj ter 40 diplom. Med priznanji je tudi 3. nagrada na natečaju Rollei 1939, na katerem je bilo predloženih 35.000 fotografij iz vsega sveta. Mnogi kritiki so K-a označili za velikega mojstra fotografije, mnoge njegove stvaritve so reproducirale domače in tuje revije, npr. švicarska revija Camera, ki je K-eva dela vključila v »ljubljansko šolo« umetniške fotografije. V domačem prostoru velja z vsestranskim eksperimentiranjem K. za pravega pionirja fotografske umetniške govorice. Izmed številnih samostojnih razstav so pomembne predvsem retrospektivna v Kranju (1972) in tri lj. (1974, 1976 in 1979). Med priznanji v tujini velja omeniti predvsem naslednja: 1939 je postal častni član Belgijskega kraljevskega društva (CRESPA), dve leti pozneje pa je prejel najvišji naslov »Membre d'Elite«. 1940 ga je The American Annual of Photography uvrstil na sedmo mesto najuspešnejših ustvarjalcev vsega sveta. 1941 je postal častni član »Arbeitskreis Münchener Fotoamateure«. 1957 mu je mednarodna federacija fotografske umetnosti (FIAP) podelila naslov EFIAP, deset let pozneje pa najvišji naslov Hon-EFIAP; 1961 je bil odlikovan s srebrno, 1974 pa z zlato plaketo Borisa Kidriča. Fotozveza Jsle. mu je podelila najvišje jsl. priznanje »Mojster fotografije«. K-eva fotografska govorica je spočetka izrazito impresionistična. Fotografije so zamišljene in zasnovane kot barvna resničnost v presnavljanju: gre večinoma za »slovensko krajino«, ki se razodeva kot čist svetloben in bežen pojav. Zatem začne K. neposredno posegati v fotografski material (na papirnem negativu): krajina in portret prehajata v večjo dramatično napetost in sta izrazito ekspresionistična. Po drugi svet. vojni se je K. loteval še drugih tehnik z različnimi fotopostopki: tako je po svoje doživel nadrealizem ter nato postopoma prešel v informelno in abstraktno smer, kjer izstopa predvsem domiselna kompozicija v kalejdoskopu slik in barvnih odtenkov. Igra barve in luči pa ustvarja videz prebujanja stvari, ponekod zaneseno in dramatično prelivanje elementov, toda večinoma prevzema avtorja lirično razpoloženje doživljanja čudovitih sanj.

Prim.: M. Tršar, Predgovor h katalogu K-eve samostojne razstave v Mestni gal. v Lj., 1979; P. Kocjančič bo razstavljali v Foglianu, PDk 22. apr. 1977; PDk 27. jan. 1978; M. Rener, besedilo h katalogu K-eve samostojne razstave v gor. Avditoriju, 1980; Isti, Fotografije K-a so nas ponesle v čisto nov svet, PDk 20. jan. 1980 s sl. in fotografijo.

Ren.

Rener, Milko: Kocjančič, Peter (1895–1986). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1014610/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine