Klodič, Ivan, vitez Sabladoski (1828–1898)

Klodič Ivan (Clodig Giovanni), vremenoslovec in kulturni delavec, r. 14. jun. 1828 v Klodiču (Hlodcje-Clodig) v Beneški Sloveniji, u. 5. mar. 1898 v Vidmu. Oče Valentin, skromen kmet, mati Marija Tomasettig. Ivan je bil zadnji izmed šestih otrok. Gimn. je dovršil v Vidmu in za preživljanje si je moral pomagati z inštrukcijami. Čeprav so domači želeli, da bi postal duhovnik, je odšel na U v Padovo in študiral mat., fiz. in meteorologijo. Febr. 1848 se je udeležil bitk pri Montebello in Vicenzi, naslednje leto je bil artilerijski podčastnik pri obrambi Benetk. 12. avg. 1852 je dosegel doktorat, habilitacijo za poučevanje in avg. 1864 še diplomo civilnega inž. 4. nov. 1854 je bil imenovan za suplenta na I. R. Ginnasio-liceale v Vidmu, 18. febr. 1858 je dobil stalno stolico za mat. in fiz., 1866 še stolico fiz. na novem R. Istituto tecnico v Vidmu. Obe stolici je obdržal do smrti, poučeval je skoraj 44 let. Kot prof. je bil zelo vesten in dober, nekatere dijake je denarno podpiral. Ko si je na šolah uredil položaj, je organiziral vremenoslovsko službo v Furlaniji, pri čemer sta mu pomagali Furlanska kmetijska družba in videmska Akademija. Osrednja vremenoslovska postaja je bila v Vidmu, ob njej v Pordenonu, Tolmeču in Tablji (Pontebba), kmalu pa je razvil mrežo z desetimi postajami. K. je poročila zbiral, obdeloval in objavljal. 1867 je začel izdajati drobne knjižice z naslovom Le osservazioni meteorologiche in Udine per l'anno... in jih nadaljeval skoraj do smrti. Leto pozneje je začel objavljati vremenoslovska opazovanja v letni publikaciji Annali scientifici del R. Istituto tecnico in Udine, sprva redno vsako leto, pozneje občasno. Tu je objavil tudi razpravo Sulle proprietà generali della materia (1867), že prej pa je v gimn. izvestju prispeval razpravo o diferencialnem računu (1859/60). V Analih je priobčil tudi razpravo Livellazione barometrica del monte Matajur nel Friuli (1870), ker je 23. avg. 1869 zmeni višino te gore na osnovi zračnega pritiska in nameril 1617,17 m. Na njegovo pobudo je videmska Akademija ustanovila poseben odbor, ki je preštudiral videmsko provinco in izdal štiri knjige Annuario statistico della provincia di Udine (1876–89). K. je v prvih dveh knjigah priobčil monografijo Clima della Provincia di Udine. 1879 se j e pridružil glasilu Furlanske kmetijske družbe Il Bollettino in do 1883 skoraj v vsaki štev. poročal o vremenu. K. je zelo aktivno sodeloval v videmskem kulturnem življenju. Že 15. jul. 1855 je postal redni član videmske Akademije (Accademia di Udine) in ostal v njej do smrti, bil dvakrat po tri leta preds. in podpreds., tajn. in 30 let svetnik. Sodeloval je v njenih Aktih (Atti della Acc. di Udine), predvsem s spominskimi govori o umrlih članih, kot so bili: prof. Di Luigi Magrini, prof. Camillo pl. Marinoni, msgr. Jacopo Tomadini, Franc. di Toppo, Gius. Baldissera, p. Paolo Scarpa idr. Več let je bil član provinc, zdravstv. sveta, od 1869 do 1889 pa je bil z nekaj presledki svetovalec vid. province, kamor so ga izvolili njegovi sorojaki. Ob grobu je prof. Fr. Musoni spregovoril »v imenu občine Špeter, ki je bila pokojnikova ožja domovina«, in poudaril, »da ni nikoli pozabil rodne vasi, rodnih dolin, ampak jih je ljubil vedno z enako ljubeznijo prvih let ter se zanimal za njihov napredek in ničesar ni opustil, kar bi moglo njim koristiti«, časopis Patria del Friuli poudarja njegovo »zelo uglajeno prijaznost, skrajno srčno dobroto, najvestnejšo poštenost in nenavadno nadarjenost«, prof. Misani pa »tisti krepki in mladostni značaj, ki je lasten Slovanom«. K. hči Lucilla se je poročila z inž. Alessiom Herzenom, ruskim potomcem, in Ivan Trinko ji je poklonil okt. 1896 knjižico Eccidio d'Aquileia s slovenskim in italijanskim tekstom.

Prim.: Kartoteka Obč. knjiž. v Vidmu; La morte del prof. Clodig in I funerali del prof. Clodig, Patria del Friuli, Videm 5. in 8. mar. 1898; Commemorazione del socio ordinario cav. prof. ing. Giovanni Clodig. Lettura del socio ord. prof. Massimo Misani, seduta 5 maggio 1899, Atti della Accademia di Udine, anno 1898–99. III serie, vol. VI, Udine 1899, 47–68; Rutar, Beneška, 175; Gius. Marchetti, Il Friuli. Uomini e tempi, Udine 1974, 954; M. Jevnikar, Prof. I. Klodič-Clodig, TKol 1980, 77–82.

Jem.