Primorski slovenski biografski leksikon

Klemenčič Savo, igralec, režiser, inscenator in dramatizator, strokovni sodelavec AGRFT v Lj. v pok., r. 19. nov. 1902 v Solkanu. Oče Milan (gl. čl.), mati Josipina Lorencuti iz Solkana. Mladost je preživel v Solkanu, Šturjah in Ajdovščini, v zadnjih dveh krajih je obiskoval tudi osn. š. Po prvi svet. vojni se je K-eva družina naselila v Lj. 1923 je dokončal klas. gimn., 1926 Dramatično š. Udruženja gled. igralcev v Lj. s pravico javnosti. Obiskoval je tudi priložnostne gled. tečaje pri Zvezi kult. društev v Lj. (1929–30). Študiral je deloma na AIU in obiskoval štiri sem. umetnostne zgod. na Filoz. fak. v Lj. Študij je zaradi bolezni prekinil. Opravil je tudi tečaj za knjižničarje na U v Lj. Od 1919–24 je sodeloval pri pripravah in kot igralec in tehnični vodja pri Slov. lut. gled., ki ga je ustanovil in vodil oče Milan. Za lut. gled. je tudi prevajal besedila. Tu je ostal še kasneje (1925–26) kot režiser, tehnični vodja in igralec, ko je Slov. lut. gled. prevzelo TKD Atena. Po prvi svet. vojni je bil nekaj časa asistent režiserja O. Šesta v lj. Drami SNG. Od 1936–40 in 1945–50 je sodeloval pri gled. miniaturnih lutk Milana K. kot igralec, režiser in tehnični vodja. Od 1924–41 je občasno ali redno sodeloval pri ŠtG v Lj. kot režiser, igralec, prevajalec in dramatizator. Za ŠtG je dramatiziral Jurčičevega Desetega brata, Tavčarjevi deli Janez Sonce in Podobe iz Visoške kronike, prir. in prev. je nemško Wilkenovo igro Pekovska. Režiral in igral je tudi pri lj. radijski dramski družini od 1934–41. Med okupacijo je sodeloval z NOB, po vojni pa je bil 1946–47 zaposlen na radiu Trst II, kjer je vodil slov. kult. oddaje ter režiral in igral pri tamkajšnji dramski skupini. 1947 je bil poklican na AIU v Lj. Tu je vpeljal nakupe strokovnih knjig za knjižnico, zbiral dokumentarno gradivo za predavanja iz gled. zgod., sodeloval pri pripravah za akad. dramske produkcije in jih tehnično vodil. Na gled. področju je sodeloval še pri gled. razstavi 1927, lutkovnih razstavah ob lutkovnih kongresih v Lj. 1931, 1932 in 1933, asistiral pri produkcijah Operne š. idr. Od 1962–65 je še po upokojitvi delal v D SNG kot arhivar in knjižničar. V tem česu je prev. več srbohrv., nem. in it. strok. gled. čl. in kritik. S to zaposlitvijo je 1965 zaradi posledic prometne nesreče moral prenehati. O lutkarski in slik. dejavnosti očeta Milana je napisal več čl., tako: Prvo slovensko marionetno gledališče Milana Klemenčiča (Dokumenti SGM, 1971), Prvo slovensko marionetno gledališče (Dokumenti SGM, 1972), Slikarsko in lutkarsko delovanje Milana Klemenčiča (Sreč 1972), članek o Sattnerju (Naše tromostovje, 1974) idr. Sodeloval je tudi pri anketi o oblikovanju bogoslužja (Naše tromostovje, 1972). Služboval je tudi na lj. in zgb. žel. direkciji. 1971 je bil odlikovan z Redom dela z zlatim vencem.

Prim.: Osebni podatki; SGL II, 288–89.

M. V.

Vuk, Marko: Klemenčič, Savo (1902–1988). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1014380/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine