Primorski slovenski biografski leksikon

Kjuder Viktor, prosvetni delavec in časnikar, r. 29. jan. 1904 pri Sv. Jakobu v Trstu, u. 13. okt. 1946 v Buenos Airesu (Arg.). Oče Ivan, delavec, mati Ivana Macarol. Študiral je v Malem semenišču v Gor., zadnje gimn. razr. in maturo je napravil v Idriji, doktoriral pa je na Visoki trgovski šoli v Trstu. Že kot dijak se je vključil v ljudskoprosvetno delo in bil med ustanovitelji mladinskega društva Prosveta Sv. Jakob (1920–21). Ta je izdajala z roko pisan list Naši cilji (konec leta 1921 ali v začetku 1922), ki pa se ni ohranil (Škrap). Hodil je okrog in vabil mladino, naj ustanovi v svojem kraju mladinski krožek. Ko je Roman Pahor (gl. čl.) ustanovil mesečnik Naš glas, so III. letnik uredili Fr. Bevk, K. Kocjančič in V. Kjuder. Delaven je bil tudi v akad. društvu Balkan. Sodeloval je pri trž. dnevniku E in njenem tedniku Novice. Ko so 1927 faš. oblasti razpustile vse slov. organizacije, so fantje pri Sv. Jakobu ustanovili pevski zbor, ki je pel tudi v c. V zboru je bil tudi Kj. Zaradi delavnosti so ga večkrat zaprli, končno so mu zagrozili, da mora v najkrajšem času »menjati zrak«. Kj. se je odločil za Argentino in apr. 1930 prišel v Buenos Aires. Tu se je pridružil PD Tabor, in ko se je to združilo s Slov. prosv. društvom v Slov. dom, je Kj. organiziral in vodil dobro igralsko družino, s katero je uprizoril nekaj uspešnih iger, kot: Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Postržek, Učiteljica, Deseti brat, Satanova maska, Sluga dveh gospodov, Trije vaški svetniki idr. S prijatelji je ustanovil in urejal tednik Novi list (23. sept. 1933–26. dec. 1936), in ko se je ta združil s Slovenskim tednikom (1929–36), je začel izdajati Slovenski list (7. jan. 1937 – 10. sept. 1946) in ga najprej urejal sam, potem z Ivanom Kacinom, nazadnje z Jos. Švagljem. Ko je prišel dec. 1936 za poslanika v Buenos Aires dr. Izidor Cankar, je imenoval Kj. za svojega tajn., potem pa ga je stalno nastavil na poslaništvu, zadnje leto življenja pa je Kj. vodil vse poslaniške posle sam. »Cankarjeva desna roka je bil dr. V. Kj., Tržačan, zaveden Slovenec, tudi javni delavec prvega reda v argentinskih slov. vrstah, urednik in predsednik ter igralec v društvu Tabor, ki se je pozneje združilo s Prosveto« (Hladnik). Med vojno je vodil po časopisih akcijo za priključitev Slov. Primorske Jsli. Po njegovi zaslugi so tudi argentinski časopisi spoznali slov. in jsle. razmere in stvarneje poročali o njih. Veliko je predaval, vodil jslo. radijsko uro, organiziral jsle. šolske tečaje, za srbohrv. naraščaj je napisal dve šolski berili. Prevelika zaposlenost mu je počasi izpodkopala zdravje, da je umrl komaj 42 let star. Prosv. dom se imenuje po njem Slovenski dom Viktor Kjuder.

Prim.: Ž. arh. Sv. Jakob - Trst; Doktor Kjuder. Govor ob odprtem grobu... Stanislava Baretta, Slov. glas, Buenos Aires 30. okt. 1946 s tremi slikami s pogreba; Dr. V. Kj., PDk 5 jan. 1947 s sl.; M. Škrap, Uporna mladina, Trst 1971, 145–58, 180; Sv. Jakob, 219–20; J. Bajec, Slov. izseljensko časopisje 1891–1945, Lj. 1980, 100, 108; J. Hladnik, Od Triglava do Andov, Gor. 1978, 168; F. Kurinčič, Na tej in na oni strani oceana, Lj. 1981, 228 pass.

Ciril Kren

Kren, Ciril: Kjuder, Viktor (1904–1946). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1014220/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (26. november 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine