Novi Slovenski biografski leksikon
BUCHHEIM, Oto Friderik (Oto Puchheim, Oton Friderik Buchheim/Puchheim), grof, ljubljanski škof (r. 31. 8. 1606, v nekaterih virih 3. 4. 1604, Dunaj, Avstrija; u. 3. 4. 1664, Passau, Nemčija). Oče Johann Christoph grof Buchheim in gospod von Gellersdorf, dvorni svetnik, mati Susana von Hofkirchen.
Filozofijo in pravo je študiral na Dunaju, teologijo pa kot gojenec Germanika (1622–26) v Collegiu Romano v Rimu in bil tam tudi posvečen za duhovnika. Z Germanikom je ostal povezan vse življenje in ga je večkrat bogato obdaroval. Kot velik ljubitelj umetnosti in zbiratelj umetniških del se je najraje mudil v Rimu, kjer si je kupil manjši dvorec. 1627 ga je papež Urban VIII. imenoval za hišnega prelata in komornika, 1615 je prejel kanonikat v Salzburgu, 1630 v Halberstadtu in 1631 v Passau. Cesar Ferdinand III. ga je januarja 1641 imenoval, papež Urban VIII. pa aprila 1641 potrdil za ljubljanskega knezoškofa. Škofovsko posvečenje je istega meseca prejel v Rimu. Škofijo v Ljubljani je uradno prevzel maja 1641. S papeško dispenzo je smel obdržati kanonikata v Salzburgu in Passau. Cesar ga je ob tej priliki imenoval za tajnega svetnika.
Kmalu po prevzemu škofije je Buchheim začel z vizitacijo, vendar mu ljubljanski stolni kapitelj ni dovolil vizitirati kapitlju dodeljenih župnij. Spor s kapitljem se je še zaostril, ko je na škofijski sinodi 1642 namesto oglejskega uvedel rimski obrednik, vendar je pristojna rimska kongregacija spor odločila škofu v prid. Dobre in zanesljive sodelavce je našel v svojih generalnih vikarjih: Frančišku Maksimilijanu Vaccanu, Marku Dolinarju in Filipu Terpinu. 1654 je bil Vaccano (od 1649 pičanski škof), ki je kot ljubljanski stolni prošt večinoma živel v Ljubljani, na Buchheimovo prošnjo imenovan za njegovega pomožnega škofa.
Kljub temu da je bil zaradi dolžnosti rezidence na sedežih kanonikatov v Salzburgu in Passau veliko odsoten, je redno vizitiral svojo škofijo in skliceval letne sinode, v Ljubljani za kranjske in koroške ter v Gornjem Gradu za štajerske župnije. Na sinodi v Gornjem Gradu 1655 je zahteval natančno vodenje matičnih knjig. Njegovi vizitacijski protokoli in Relacije ad Limina v Rim pričajo o škofovem kritičnem duhu, temeljiti teološki in pravni izobrazbi in o poznavanju pastoralnih problemov ljubljanske škofije. Posebno se je zavzel za boljšo izobrazbo in vzgojo ter za boljše dohodke svojih duhovnikov. V relaciji (vizitacijskem poročilu) 1641 je podrobno opisal razmere v škofiji in mdr. opozoril na zapleteno prepletenost župnij ljubljanske škofije z oglejskimi. Predlagal je zamenjavo nekaterih župnij z oglejskim patrirahatom, vendar Rim na njegove pobude ni reagiral. V relaciji 1645 je poročal o uvedbi spovednih listkov, ki so omogočali večji nadzor nad zakramentalnim življenjem zaupanih mu vernikov, in podrobno opisal spor s stolnim kapitljem. 1646 in 1653 je dovolil nabiranje miloščine za odkup kristjanov iz turškega ujetništva.
Buchheim je bil tudi velik ljubitelj umetnosti, zbiralec umetniških del in starin. V Ljubljani je 1644–60 temeljito prenovil in za eno nadstropje nadgradil škofijski dvorec. 1642 je začel s preurejanjem stolnice, predvsem prezbiterija, 1649 je začel graditi dvorec Goričane kot letno rezidenco v italijanskem stilu. Dvorec in obnovo stolnice je nato dokončal njegov naslednik škof Jožef Rabatta. Veliko pozornost je namenjal čistosti in urejenosti cerkva, bogoslužnih predmetov in oblačil. Slabo vzdrževane cerkve je ukazal opustiti, takšne oltarje v njih pa odstraniti. Gradnji novih cerkva, če ni bilo zagotovljeno njihovo primerno vzdrževanje, ni bil naklonjen. Kljub temu je bilo v njegovem času obnovljenih ali na novo pozidanih nekaj izjemnih sakralnih objektov: cerkev sv. Petra v Ljubljani, kapela božjega groba v Štepanji vasi, nov prezbiterij pri Devici Mariji v Polju (Ljubljana Polje) in avguštinska cerkev Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Prenovil je gornjegrajsko cerkev, dal zgraditi cerkev v Nazarjah in božji grob v Novi Štifti pri Gornjem Gradu.
V času njegovega škofovanja so se 1656 v Ljubljani naselile klarise in 1643 na Jami v Šiški bosonogi avguštinci. 1647 je slovenske pridige v ljubljanski stolnici zaupal jezuitom, ki so 1652–58 tudi z njegovo naklonjenostjo zgradili novo poslopje gimnazije.
Buchheim je nepričakovano umrl v Passau, kjer se je udeležil volitev novega škofa. Pokopan je v tamkajšnji stolnici; nagrobni spomenik iz belega apnenca je bil uničen v požaru 1680.
Viri in literatura
- ARS, SI AS, Prothocollum Episcopi Labacensis Ottonis Friderici ex comitibus Buchhaimb de annis 1641, 1642, 1643, 1644.
- NŠAL.
- Archivio Segreto Vaticano, Congregatione concistoriale, Processus concistorialis 1641.
- SBL.
- Andreas Steinhuber: Geschichte des Kollegium Germanicum Hungaricum in Rom, vol. 1, Freiburg, 1906.
- Viktor Steska: Galerija ljubljanskih škofov, Glasnik presvetega Srca Jezusovega, 37, 1938, št. 10, 91–92.
- France Martin Dolinar: Podoba ljubljanske škofije v rimskih poročilih škofov Rinalda Scharlichija in Otona Friderika Buchheima, 40, Bogoslovni vestnik, št. 1, 1980, 26–45.
- Peter Hersche: Die deutschen Domkapitel im 17. und 18. Jahrhundert, Band I. : Einleitung und Namenslisten, Bern, 1984.
- Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches 1648 bis 1408, Berlin, 1990.
- Majda Smole: Vicedomski urad za Kranjsko : 13. stol. – 1747, Cerkvene zadeve, zv. 4, Ljubljana, 1994.
- Ana Lavrič: Rimska slikarska zbirka ljubljanskega škofa Otona Friderika Buchheima ter njegov prispevek za obnovo Germanika in cerkve sv. Apolinarija, Acta historiae artis Slovenica, 8, 2003, 53–84.
- Ana Lavrič: Umetnostna dejavnost škofa Otona Friderika Buchheima, Acta historiae artis Slovenica, 9, 2004, 31–69.
- Kapiteljski arhiv Ljubljana : Inventar fonda, zv. 1, Ljubljana, 2006.
- France Martin Dolinar: Ljubljanski škofje, Ljubljana, 2007.
- France Martin Dolinar: Oton Friderik grof Buchheim, Upodobitve ljubljanskih škofov, Ljubljana, 2007, 31–33, upodobitve 281–284 (katalog razstave).
- Marko Mugerli: Cerkvene razmere v ljubljanski škofiji v času škofa Otona Buchheima 1641–1664, Ljubljana, 2010 (doktorsko delo na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani).
- Poročila ljubljanskih škofov v Rim o stanju v škofiji (Relationes ad Limina), I. del : 1589–1675, Ljubljana, 2011.
- Kaiser und Höfe, Personendatenbank der Österreichischen Habsburger in der frűhen Neuzeit, (maj 2020)
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine