Novi Slovenski biografski leksikon

Klasično gimnazijo je obiskovala 1931–39 (matura) v Mariboru. Študirala je klasično filologijo 1939–44 v Ljubljani (diplomirala je 1944). Od 1944–45 je bila praktikantka v knjigarni Ljubljanska knjiga in od 1947 profesorica latinščine in angleščine na klasični gimnaziji.

Prevajala je iz francoščine, nemščine in angleščine večinoma alpinistična dela; 1954–76 je v Planinskem vestniku občasno objavljala članke o planinah in planinstvu oz. alpinizmu: Smuški raj na Kaninu (1954), Srečanje s Tenzingom (1955), Himalajsko imenoslovje (1956), o turi na Pihavec Najina (1975) idr. Iz francoščine je prevedla več knjig, med njimi knjigo avtorjev Gabriela Chevalleya, Renéja Ditterta in Raymonda Lamberta, Vzponi v Everestu (o dveh švicarskih ekspedicijah 1952), knjige Mauricea Herzoga Anapurna , Raymonda Lamberta Rekord na Himalaji idr. Vrh je dosegla s prevodom v nemščini napisanih spominov "kralja Julijcev", pisatelja, planinca in humanista Juliusa Kugyja: Iz minulih dni, Iz življenja gornika in Delo, glasba, gore (zadnji dve je prevedla skupaj z možem Francetom). Kritika je pohvalila njene prevode, ker so ohranili izbranost avtorjeve besede, barvitost izraza in blagozvočnost njegovega zapletenega, večkrat baročno okrašenega stavka (Tine Orel, Naši razgledi, 1967, 345), pa tudi zato, ker je pri ohranjanju bogatega Kugyjevega izraznega razpona uporabila imenoslovje Henrika Tume in krajevne izraze Rudolfa Badjure (Evgen Lovšin, Planinski vestnik, 1967, 226–229). Za mladino je prevedla Angleške pravljice in zgodbo Jima Corbetta, Čampavatska ljudožerka.

Dela

  • Maurice Herzog: Anapurna, Ljubljana, 1956. (prevedeno iz francoščine)
  • Raymond Lambert: Rekord na Himalaji, Ljubljana, 1957. (prevedeno iz francoščine)
  • Gabriel Chevalley, René Dittert, Raymond Lambert: Vzponi v Everestu, Ljubljana, 1959. (prevedeno iz francoščine)
  • Saint-Loup [Marc Augier]: Gora ni hotela, Ljubljana, 1961. (prevedeno iz francoščine)
  • Jim Corbett: Čampavatska ljudožerka, Ljubljana, 1962. (prevedeno iz angleščine)
  • Angleške pravljice, Ljubljana, 1963. (prevedeno iz angleščine)
  • Pastirica Drobtinica : izbor ljudskih pravljic, Ljubljana, 1965 (soprevajalka). (prevedeno iz angleščine)
  • Hermann Geiger: Ledeniški pilot, Ljubljana, 1966. (prevedeno iz francoščine)
  • Julius Kugy: Delo, glasba, gore, Maribor, 1966 (soprevajalec France Avčin). (prevedeno iz nemščine)
  • Hermann Buhl: Nanga Parbat, Maribor, 1967. (prevedeno iz nemščine)
  • Mathias Rebitsch: Srebrni bogovi, Maribor, 1968 (soprevajalec France Avčin). (prevedeno iz nemščine)
  • Julius Kugy: Iz življenja gornika, Maribor, 1968 (soprevajalec France Avčin). (prevedeno iz nemščine)
  • Julius Kugy: Iz minulih dni, Maribor, 1971. (prevedeno iz nemščine)
  • Marianne Mertens: Lovčeva žena, Ljubljana, 1973. (prevedeno iz nemščine)
  • Julius Kugy: Vojne podobe iz Julijskih Alp, Ljubljana, 1995. (prevedeno iz nemščine)

Viri in literatura

  • Arhiv Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Ljubljani.
  • Arhiv Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
  • Izvestja državne klasične gimnazije v Mariboru.
  • Slovenska bibliografija.
  • Janko Moder: Slovenski leksikon novejšega prevajanja, Koper, 1985.
  • Poskusna gesla za novi SBL; Ljubljana, 2000.
  • France Avčin: Njen prvi in poslednji, Planinski vestnik, 80, 1980, 240–242 (France Avčin).
Buttolo, Franca: Avčin, Lilijana (1921–1980). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013910/#novi-slovenski-biografski-leksikon (19. oktober 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine