Novi Slovenski biografski leksikon

Osnovno šolo in dva razreda realne gimnazije je obiskoval v Peći. 1941 se je s starši preselil v njuno rodno mesto Kavadarci, kjer je nadaljeval gimnazijo in 1947 maturiral. V Sverdlovsku (Rusija) je 1947–48 študiral geologijo, 1948 se je vrnil v Jugoslavijo, bil aretiran in odpeljan na Goli otok, kjer je bil zaprt 18 mesecev. Pozneje je na filozofski fakulteti v Skopju študiral slavistiko in 1959 diplomiral. 1951–53 je pel v zboru skopske opere, od 1953 bil novinar pri Novi Makedoniji, 1957–90 dramski urednik RTV Skopje. Objavljal je poezijo, prozo in drame. V makedonščino je prevajal iz ruščine, slovenščine, srbščine, hrvaščine in bolgarščine. Bil je član društva pisateljev Makedonije.

Pesmi je objavljal v listu Mlada literatura (1952–54; list je tudi urejal) in drugih, predvsem literarnih revijah ter samostojnih pesniških zbirkah Grst smea in Neprebol. Knjižno je izšlo: novele Paradoksalni raskazi in Pettiot veter, romana Ohridski in Kuća na četiri vetra ter številne gledališke drame, npr.: partizanska Aleksandra, sodna Paradoksot na Diogen, psihološka Maturska večer. Uspele so radijske igre, mdr.: Dosje T-198; Čekor do esenta (Korak do jeseni); Ispoved na taksistot (Taksistova zgodba), vse tudi na Radiu Ljubljani, in TV drame, mdr. Zalez nad ezerskata zemlja (Zahod nad jezersko deželo, 6 nadaljevanj, na TV Ljubljani) o carju Samuelu, Kliment Ohridski (obe predvajani tudi na TV Ljubljani).

Literarni in gledališki kritiki, npr. Gane Todorovski, cenijo zlasti njegove drame s sodobno motiviko, ki za navidezno nepomembnimi problemi odkrivajo in osvetljujejo človekovo paradoksalno eksistenco. Veliko je pisal za mladino, zlasti igre za radio in pripovedno prozo, pogosto s fantastičnimi motivi in iz sodobnega življenja mladih.

Iz slovenščine je prevedel več temeljnih literarnih del, mdr.: izbor pesmi Franceta Prešerna in Aleksija Pregarca, Gregorja Strniše idr.; roman Martin Kačur in pet dram Ivana Cankarja: Za dobroto na narodot, Slugi, Kralot na Betajnova, Soblazna vo Šentflorijanskata dolina in Ubavata Vida; Draga Jančarja roman Galiot, eseje Josipa Vidmarja Odbrani esei idr. Prevajal je tudi iz ruščine (Stara persiska lirika idr.), hrvaščine (Japonska lirika) in bolgarščine (Nikola Jonkov Vapcarov: Pesni) idr. Njegove drame so bile prevedene v srbščino, hrvaščino, slovenščino, turščino in druge jezike, radijske, npr. Ne gledajte vo angelot, pa so prevedle in predvajale številne nacionalne radijske postaje, mdr. v Berlinu, Bratislavi, Budimpešti, Varšavi (1973), Bukarešti, Helsinkih (1974).

Nagrade: Sterijeva v Novem Sadu (za TV dramo Grst smea; objavljeno z naslovom Mali ludže, 1962); Kliment Ohridski v Ohridu (za radijski drami Ne gledajte vo angelot, 1972 in Koža za utrešninata¸1975); Zlato pero (za prevod romana Alekseja N. Tolstoja Petar Veliki, 1983) ter avtorske agencije Makedonije (za prevode pesniških dram Marine I. Cvetajeve Arijadna in Fedra; 1994; obe v Skopju in obe prejel skupaj s soprevajalko Tamaro Arsovski) in nagrado 11. oktomvri (za življenjsko delo, 1988) idr.

Dela

Poezija

Grst smea, Skopje, 1958.
Neprebol, Skopje, 1961.

Pripovedništvo

Paradoksaini raskazi, Skopje, 1972 (zbirka novel).
Kliment Ohridski, Skopje, 1989 (roman).
Kuća na četiri vetra, Skopje, 1991 (roman).
Pettiot veter, Skopje, 1992 (zbirka novel).
Nešto ubavo mi se slučuva, Skopje, 1996 (roman).
Seme na sramot, Skopje, 2008 (roman).

Dramatika

Kikot kraj rekata, Skopje, 1958.
Gradina na malite bogovi, Skopje, 1959.
Grst sreća, Kulturen život, 1961 (objavljeno z naslovom Mali ludže). (televizijska drama)
Grdiot Narcis, Razgledi, 1968. (televizijska drama)
Ne gledajte vo angelot, Sovremenost, 1970 (z naslovom Koktel za četvorica uprizorjeno na TV Skopje). (radijska drama)
Alexandra, Skopje,1973 (premiera: Narodni teatar Pilep, 1958).
Koža za utrešninata, Radio Skopje, 1974. (radijska drama)
Zalez nad ezerskata zemlja (Zahod nad jezersko deželo), Skopje, 1974. (televizijska drama)
Diogenov paradoks (Paradksot na Diogen), 1979. (radijska drama za Radio Ljubljana)
Taksistova zgodba (Ispoved na taksistot), 1980. (radijska drama za Radio Ljubljana)
Skok preku kož, Skopje, 1980, 1988 (z dramami Čekor do esenta, Maturska večer, Obrači idr.)
Emergency exit ali Zasilni izhod (Emergency exit ili Izlez vo slučaj na opasnost), 1984. (radijska drama za Radio Ljubljana)
Dosje T-198, 1986. (radijska drama za Radio Ljubljana)
Kliment Ohridski, TV Skopje, 1986 (2 dela tudi na TV Ljubljani). (televizijska drama)
Korak do jeseni (Čekor do esenta), 1991. (radijska drama za Radio Ljubljana)

Za mladino

Potovanje v Tadžetakomon (Patuvanje vo Tadžetakomo), 1980.
Zena, zvezdna hči (Zena, ćerka na svezdite), 1989.

Prevodi v tuje jezike

Tri zrna grašok (O treh grahih), Skopje, 1964.
Ivan Cankar: Martin Kačur, Skopje, 1965, 1976 (ponatis v Izbrani dela, I).
Branka Jurca: Marjanka seznalka (Marjanka Vseznalka), Skopje,1966.
Slovenečka poezija, Skopje, 1972 (Arsovski prevedel pesmi Janka Glazerja, Iga Grudna, Gregorja Strniše idr.).
Josip Vidmar: Odbrani esei, Skopje, 1975 (Arsovski napisal tudi spremno besedo).
Ivan Cankar: Izbrani dela, II, Skopje, 1977 (Za dobroto na narodot; Slugi; Kralot na Betajnova; Soblazna vo Šentflorijanskata dolina; Ubavata Vida; ponatisa posameznih dram 1986 in 2005).
France Prešeren: Poezija, Skopje, 1978, 1986 (Arsovski napisal tudi spremno besedo).
Drago Jančar: Galiot, Skopje, 1984.
Aleksij Pregarc: Temelite na mojata gradina (Temelji mojega vrta), Skopje, 1989.
Vitan Mal: Roki Rok, Skopje, 1990 (zbirka otroških zgodb).

Viri in literatura

Osebni podatki.
EJ
ES
Suvremeni pisci Jugoslavije, Zagreb, 1966.
Ko je ko u Jugoslaviji, Beograd, 1970.
Leksikon pisaca Jugoslavije, Novi Sad, 1972.
Janko Moder: Slovenski leksikon novejšega prevajanja, Koper, 1985.
Aleksandar Aleksev: Tome Arsovski ili ekzaltirana privrzanost kon životot i realnosta, Makedonskata kniževnost vo kniževnata kritika, IV, Skopje, 1974, 81–101, 364–365.
Vsak čas naj govori s svojim jezikom, Dnevnik, 8. 6. 1969 (zapisala Snežana Šlamberger).
Makedonska dramska besedila, Ljubljana, 2002.
Buttolo, Franca: Arsovski, Tome (1928–2007). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013880/#novi-slovenski-biografski-leksikon (3. februar 2023). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine