Primorski slovenski biografski leksikon

Jerkič Branko, vojak, r. 5. avg. 1925 v Dobravljah na Vipavskem, živi v Lj. Oče Alojz, čevljar, mati Marija Hrobat, gospodinja. 1928 se je oče zaradi pol. razmer preselil v Jslo in v Mrbu dobil delo. Naslednje leto se je tja preselila družina. Kmalu je oče odprl čevljarsko delavnico. 1932 je umrla mati. 1941 sta se J. in oče umaknila pred nem. nevarnostjo v Kočevje, kjer je živel očetov brat. J. je v Mrbu opravil pet razr. osn. š. in nadaljeval šolanje na realni gimn. Po vojni je v Zadru dokončal oficirsko š. protizračne obrambe, v Bgdu je absolviral vojno akademijo, v Sovjetski zvezi pa visoko šolo za poveljevanje raketnih sistemov protizračne obrambe. V Bgdu je bil predavatelj na Vojaški akademiji za protizračno obrambo. – V Kočevju se je 1941 priključil osvobodilnemu gibanju, apr. 1942 pa je odšel k partizanom. Bil je borec Dolenjskega odreda, Tomšičeve in Cankarjeve brig. Mar. 1943 je s skupino 16 partizanov prišel na Primorsko. Ob kapitulaciji It. je njegova skupina prerasla v četo VOS za idrijsko okrožje. Febr. 1944 se je vključil v drugo brigado VDV in postal namestnik komandanta brigade. Po vojni je ostal vojak. 1948 je nadaljeval vojaško šolanje. Več let je delal v Bgdu v Generalnem štabu jLA. 1960 se je vrnil v Lj., dve leti pozneje pa je odšel na Sinaj v poveljstvo modrih čelad kot predstavnik vlade SFRJ. 1966 je nadaljeval vojaško šolanje v Sovjetski zvezi. – Od 1969 do 1977 je bil načelnik štaba teritorialne obrambe (TO) S je, 1977 pa je postal poveljnik TO za Sjo., 1980 je postal poveljnik lj. armadnega območja. Funkcijo je opravljal do 1985, ko seje upokojil. Čin general majorja je prejel 1978, v general polkovnika je bil povišan 1983. Opravljal je tudi civilne polit. funkcije. – J. je kot visok vojaški funkcionar pomagal, da so vojaške enote pod njegovim poveljstvom gradile vodovode na Primorskem (Postojna–Pivka, Mrzlek–Gorica, Šempeter–Miren, Malovše–Dornberk–Branik–Branica, Čepovan–Lokve, višinski vodovod v Istri in kraški vodovod Brestovica–Sežana), ceste (zahtevnejši del Osimske ceste od Soče do državne meje, lokalne ceste) in telefonske povezave. – J. je nosilec partiz. spomenice in številnih vojnih, vojaških in drž. odlikovanj. Njegovo partizansko ime je bilo Živko.

Prim.: D. Druga brigada VDV-Narodne obrambe, Lj. 1987, pass.; Delo 3. dec. 1977; TV 15 8. avg. 1985; Mladina 10. dec. 1981; osebni podatki; Enc Sje 4/1990, 291.

Plah.

Plahuta, Slavica: Jerkič, Branko. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013230/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine