Primorski slovenski biografski leksikon

Jogan Savin, pravnik, družbenopolitični delavec, publicist, r. 4. jul. 1937 v Rihemberku (danes Branik); oče Maks, mati Marija Turk. Od 1961 živi stalno v Lj. Osn. š. je obiskoval v rojstnem kraju, nižjo gimn. v Ajdovščini in Dornberku, višjo pa v N. Gorici (maturiral 1957). Na lj. U študiral pravo (diplomiral febr. 1962), v Bgdu je na Fakulteti polit. znanosti magistriral 1973 s Prvine delegatskih razmerij v razvoju političnega sistema Jugoslavije. Leta 1961 se je zaposlil na Glavnem odb. SZDL Slov. kot strokovni sodelavec na področju kulture in samoupravljanja. Med 1967–69 je služboval v Bgdu v zvezni skupščini kot šef kabineta podpredsed. skupščine. Od 1969–73 je deloval v skupščini SRS, poslej in še sedaj pa je pri Republiški konf. SZDL Slov. najprej kot član IO, nato predsedstva (od 1970 je tudi preds. statutarne komisije). Poleg nalog polit. delavca se J. posveča raziskovalnemu delu na področju polit. teorij (Machiavelli in makiavelizem; Pariška komuna 1871) ter razvoja polit. sistema sodobne Jsle. Objavil je skupaj z D. Božičem knjigo Samoupravljanje v občini (Zgb 1974, istočasno je knjiga izšla v srbohrvaščini), v knjigi sta J-ovi zadnji dve poglavji. Poleg tega je v slov. (NRazgl, Pravnik, Problemi, Teorija in praksa, PrimSreč) ter v jsl. revijah (Arhiv za pravne i društvene nauke, Opština, Komuna, Mesna zajednica, Jugoslavenski pregled itd.) objavil vrsto člankov. Bil je soavtor v zvezkih zbirke Priročnik za družbene delavce v krajevni samoupravi (izdala Republiška konferenca SZDL Slov.), v okviru zbirke je samostojno izdal Komunalni sistem v novi ustavni ureditvi Jugoslavije (1973). Iz obsežnega J-ega teoretičnega pisanja je omeniti vsaj Zamisel in praksa delegacij v razvoju samoupravljanja (Teorija in praksa 1973, 863–872), Občina in komuna (Ib., 1978, 1039–1045), Kolektivno delo, odločanje in odgovornost (lb., 1979, 443–8), Zgodovinski smisel in bistvene razsežnosti demokratičnega pluralizma samoupravnih interesov (v: Aktualni problemi marksizma, Lj. 1980), Pariška komuna 1871 in sodobni politični sistem socialistične demokracije (Pravnik 1981, št. 4–6). J. je uredil in napisal predgovor zborniku Izkušnje in nauki pariške komune 1871 (Lj. 1975), bil je sourednik knjige J. Vilfana Delo, spomini, srečanja (1978). Bil je eden izmed pobudnikov pisma Glavnega odb. SZDL Slov. o slovenščini v javnem polit. življenju in publicistiki in o tem objavil več člankov (npr. Naš odnos do jezika, Teorija in praksa 1977, 171–3). Udeležil se je z lastnimi prispevki posvetov in simpozijev doma in v tujini: o preobrazbi občine (Bgd 1971), o delegatskem sistemu v občini (Niš 1972), o vprašanjih položaja narodnih manjšin (konferenca OZN, Ohrid 1974), o delegatskem sistemu (Cavtat 1975), o naseljih »Habitat« (konferenca OZN, Vancouver, Kanada 1976). Sodeloval je pri nekaterih raziskovalnih nalogah (Ekonomski inštitut Zgb; Raziskovalni inštitut pri FSPN U Lj.). J. je govornik na mnogih javnih polit. manifestacijah.

Prim.: NRazgl 7. apr. 1978, 212; Delo 27. mar. 1978, 28 s sl.

B. Mar.

Marušič, Branko: Jogan, Savin (1937–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1012870/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (14. avgust 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 7. snopič Hafner - Juvančič, 1. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1981.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine