Primorski slovenski biografski leksikon

Habe France, geograf, speleolog, propagandist kraškega turizma, r. 11. jan. 1909 na Vrhniki. Oče Tomaž, mlinar, mati Frančiška Debevec. Po maturi 1928 in diplomi iz geografije ter obče in nar. zgod. na ljU 1932 je bil gimn. profesor kratek čas v Lj. in zatem do 1941 v Ptuju. Med nemško okupacijo je bil zadnje mesece pred koncem vojne interniran v Dachauu. Po osvoboditvi je poučeval v Gornji Radgoni, Murski Soboti, Postojni, zatem šest let na Rakeku, kamor je bil premeščen zaradi udeležbe pri prenosu zaščitenih človeških ribic v kraško jamo v Harzu v Nemški demokratični republiki, in potem zopet v Postojni. 1964 je na U v Lj. doktoriral s tezo Morfološko-hidrografski razvoj severnega roba Pivške kotline s posebnim ozirom na Predjamski sektor. 1965 je bil kot znanstveni sodelavec nameščen v Inštitut za raziskovanje Krasa SAZU v Postojni. 1975 je postal višji znanstveni sodelavec in bil 1977 upokojen. Udeležil se je raziskovanja mnogih jam na našem Krasu, 1979 tudi jam v Ekvadorju in na otočju Galapagos. Kot član Društva za raziskov. jam Sje je opravljal razne funkcije v odboru. Od leta 1970 je tudi član uredniškega odbora Naših jam. Je preds. Kraške skupn. za varstvo okolja, preds. Komisije za zaščito jam in jamski turizem pri Mednarodni speleološki uniji, nekaj let je tudi predsedoval Zvezi speleologov Jugoslavije. Prejel je zlato značko Turistične zveze Slovenije. Objavil je naslednje razprave: v Geografskem vestniku: Toplinski odnošaji na izvirih Ljubljanice 12/13, 1936–37; Ponor Slivije na Nikšićkem polju 32/1960; skupaj s soavtorjem F. Hribarjem Sajevško polje 26/1965. V Acta carsologica Predjamski podzemeljski svet 5/1970; s soavtorjema R. Gospodaričem in P. Habičem Orehovški kras in izvir Korentana 5/1970. Med številnimi prispevki v Naših jamah so daljši in tehtnejši: Katastrofalne poplave pred našimi turističnimi jamami 8/1966, Problem inventarizacije kraških pojavov na Slovenskem 1967, Vodniška literatura Postojnske jame 10/1967 Jamsko mleko v Breznu za Hramom v Hrušici 11/1969, Nekatere speleološke značilnosti osamljenega krasa Slovenije 13/1971, Stopetdeset let turističnega razvoja Škocjanskih jam in Nekaj o začetkih slovenskega speleološkega izrazoslovja 15/1973, Turistične jame v Jugoslaviji in njih zaščita 16/1974, Ravbarjev stolp v Planini – nov jamarski dom XVII/1975. S članki je sodeloval v publikacijah: 150 let Postojnske jame 1818–1968, 1868 in Ljudje in kraji ob Pivki, 1975. V tujem strokovnem tisku so izšli: Die Eishöhlen im slowenischen Karst, Slovenskv kras 9, 1971; Eis- und Schneehöhlen in Jugoslawien und ihre Verbreitung, V. Internationaler Kongress für Spelaologie (Stuttgart) 3/1973: Das Pivkabeeken als hvdrographisches Dach des Innerkrainer Karstes, Beiträge zur Klimatologie, Meteorologie und Klimamorphologie, 1973. Napisal je nove vodnike po Postojnski jami, Planinski jami in Predjami, ki so izšli v nemščini in italijanščini 1972, v angleščini 1974 in francoščini 1975. Pripravil je barvno monografijo Postojnska jama, ki je izšla v slovenščini, srbohrvaščini, nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini in jo je 1973 izdal Zavod Postojnske jame. Sodeloval je pri nekaterih elaboratih, ki se tičejo našega Krasa. Udeležil se je vseh speleoloških kongresov Jugoslavije ter mednarodnih speleoloških kongresov 1961 na Dunaju, 1965 v Atenah, 1969 v Stuttgartu in 1973 v Olomoucu. V našem dnevnem časopisju se je večkrat oglašal s poročili o problemih kraškega turizma.

Prim.: Biografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih sodelavcev SAZU, 1976, 269–273; GV 1979, 205–6 s sl.

Svk.

Savnik, Roman: Habe, France. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011630/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (15. september 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 6. snopič Gracar - Hafner, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1979.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine