Primorski slovenski biografski leksikon

Grom Srečko, botanik, r. 14. maja 1887 v Rojanu pri Trstu, u. 14. febr. 1971 v Ljubljani. Po maturi na klasični gimnaziji v Trstu in diplomi na vojaški šoli v Mrbu 1908 je bil do 1918 aktiven častnik, ki je na bojiščih doživljal strahote prve svetovne vojne. 1919 se je vpisal v abiturientski tečaj trgovske akademije v Trstu in se po diplomi posvetil trgovskemu poklicu. Od 1929 do 1945 je vodil lastno mednarodno špedicijsko podjetje v Lj. Od 1945 je bil direktor in kasneje do upokojitve 1964 komercialni svetnik pri transportnem podjetju Intertrans v Sežani. Zadnja leta je živel v Lj. Bil je navdušen planinec, eden naših prvih smučarjev in priznan umetniški fotograf. Kot velik ljubitelj narave se je v prostem času posvečal nabiranju, določanju in proučevanju mahovne flore v Julijskih Alpah, Trnovskem gozdu in Pokljuki, zlasti pa še na našem Krasu. Bil je zaupnik Referata za varstvo prirode v takratnem sežanskem okraju, kot aktiven član Društva za raziskovanje jam Sje predsednik njegovega kluba v Sežani in več let društveni blagajnik ter od 1964 stalen zunanji sodelavec Inštituta za biologijo SAZU. Poslej je redno sodeloval na ekskurzijah geobotaničnega oddelka tega inštituta. Vzdrževali je stike s priznanimi biologi in specialisti za mahovno floro in določil na tisoče eksikatov mahov, ki so mu jih botaniki pošiljali iz raznih krajev. Omislil si je zbirko mahovne flore z nad 4000 primerki, med katerimi so bili nekateri dotlej še neznani. Bila je najpopolnejša zbirka v Jsli in je dragocen vir za nadaljnje raziskave mahov v Sji. Z referati je sodeloval na simpozijih Vzhodnodinarsko-alpske sekcije mednarodne zveze za fitocenologijo v Zgbu 1964, Munchnu 1965 in Trstu 1966. Pisal je v domače in tuje strokovne revije. V Acta carsologica sta izšli: Prispevek k poznavanju flore v sistemu Škocjanskih jam 1/1959 in Draga pri Ponikvah III/1963; v Varstvu narave: Mahovna flora Triglavskega narodnega parka 5/1966 in Mahovna flora Trnovskega gozda 6/1969; v Naših jamah: Mahovna flora naših jam 1/1959, Jamsko rastlinstvo II/1961 in Vegetacija kot pomožni činitelj pri ocenjevanju njih starosti; v Acta botanica (Zagreb): Die Verbreitung der Moosflora auf dinarischen Gebiet Sloweniens 23/1964 in Neue Beitrage zur Moosflora Jugoslawiens 26–27/1967–1968; v Mitteilungen der Ostalpinen-dinarischen pflanzensociologischen Sektion der Internacionalen Vereinigung für Vegetationskunde (Wien): Die pflanzengeographische Bedeutung einer Moos–taxone im slowenischen Küstenland 7/1967 in Die Moosschicht des Fichtenwaldes 6/1969; v Nova Hedwigia (Lehre): Bryophytische Neufunde in Slowenien 2/1960 in Scorpiorum spelaeorum (Latzel): Grom sp. n. 15/1968: v Revue bryologique et lichennelogique (Paris): Quelques autres bryophytes nouveaux en Yougoslavie et en Slovénie 27/1959 in Eurinchium zetterstedtii St. decouvert aussi en Slovénie 31/1962. V Proteusu je spregovoril o cvetju jeseni na Vremščici XXVI/1953 in o bogastvu flore na Ljubljanskem gradu XXIX/1966. Za prvo knjigo Krajevnega leksikona Slovenije (Zahodni del Slovenije) je prispeval pri vseh splošnih opisih občin sestavke o tamkajšnji flori.

Prim.: V. Bohinec, Srečku Gromu v spomin (s sliko), Naše jame XIII/1971; T. Wraber, V spomin Srečku Gromu, Proteus XXXIV/1971 s sl.; Biografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih sodelavcev SAZU 1976, 388–389.

Svk.

Savnik, Roman: Grom, Srečko. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1010700/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (26. junij 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 6. snopič Gracar - Hafner, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1979.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine