Primorski slovenski biografski leksikon

Grilan(e)c Josip, ljudski pisatelj in skladatelj, duhovnik, r. 6. mar. 1866 v Saležu (Zgonik), u. v Fojani v Brdih 27. dec. 1935. Gimn. je dovršil v Gor. (1880–88) kot gojenec malega semenišča. Stopil je v gor. bogoslovje in bil posvečen v duhovnika 28. okt. 1891 v četrtem letniku študija. Bil je kpl. na Štjaku (od 22. sept. do 25. sept. 1894), v Komnu (do 17. okt. 1895), kurat v Levpi (do 16. sept. 1907), v Kobjeglavi (do 1. sept. 1910), žpk v N. Rutu (do 13. marca 1924), v Šmartnem v Brdih (do 1. maja 1934), upokojen žpk v Fojani do smrti, že kot bogoslovec in kasneje mlad duhovnik je objavljal v DS črtice o otroških doživetjih in spominih; običajno se je podpisoval: Borodin, Anonymus, Krasjanin, Vaziljev, Grilanc. Znani spisi so: Moj prijatelj Henrik (DS 1888), Nevesta (DS 1889), Črnošolec (DS 1889), Človeška srca (DS 1891), Moja sestrica (DS 1891), Hudi jeziki (DS 1891), Zle moči (DS 1892 – po noveli dramat. za RAITrstA Tončka Curk), Spomini (KolGorM 1920), Iz vic je prišla (KolGorM 1922). Idejno je sledil A. Mahniču in njegovi normativni estetiki. V članku Kaj je lepo (RK 1892) je ponovil M. triado: resnica–lepota–dobrota in te tri prvine oklical za bistvo čeznaravne ideje. Zato je pravi umetnik le, kdor ustvarja iz »višje ideje« in »višje realnosti«, tj. iz krščanskega nazora o svetu in človeku, prav tako v RK je objavil O zlogu kot umetnosti (1892) in Kaj je smešno? (1893). Menil je tudi, da instrumentalna glasba ni glasba v pravem pomenu besede (J. Bernik, Vesna 1894, Nekaj o lepem). Kot skladatelj je komponiral v smislu cecilijanskih reform in se je skušal prilagoditi smernicam cecilijanskega gibanja. Spada v vrsto glasbenikov druge polovice 19. stol., ki so mnogo prispevali za dvig. c. glasbe in c. petja in so pospeševali c. ter svetno glasbo. Sodeloval je tudi pri CG. Izstopa njegova skladba-nagrobnica Jaz sem vstajenje (CG 1898, 37). Kot žpk v N. Rutu je 1911 sestavil kroniko Memorabilia parochiae Nemški Rut na podlagi originalnih dokumentov in Rutarjeve Zgodovine Tolminskega.

Prim.: Podatki iz NadškAGor.; šematGor 1929, 180; Jahresbericht des k. k. Staaatsgymnasiums in Görz 1800–1888; Glaser IV, 245; FolGor 1892, 288; Cvetko 244, 252, 434 op. 321; ZSS III., 269, 326; Pogačnik–Zadravec V, 32; RK 1892, 279–87, 343–53; Trobina 99, 133; žpk arhiv Nemški Rut.

Kralj

Kralj, Franc: Grilanec, Josip (1866–1935). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1010630/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (27. september 2021). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 6. snopič Gracar - Hafner, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1979.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine