Primorski slovenski biografski leksikon

Gregorič Florijan, finančni strokovnjak, r. 18. febr. 1883 v Kostanjevici na Dolenjskem v gradu Dobe, u. 1. okt. 1963 v Berkeleyu pri San Franciscu (ZDA). Oče Franc (potomec kmečkega upornika Ilije Gregoriča) je bil davčni uradnik v Trstu in se tu poročil z Giuseppino Boara, hčerjo znanega trž. arh. Francesca Boara. Ker je mati umda ob porodu, je vzel G. stari oče Boara v Trst in v tej it. patricijski družini je ostal 20 let. V Trstu je dovršil gimn. (1901), v Gradcu pravno fak. (doktorat 1906). Še isto leto je dobil službo pri finančnem ravnateljstvu v Trstu. 1908 se je poročil z Emo Gorjupovo, hčerjo Ivana Gorjupa, preds. E, politika in gospodarstvenika (PSBL 5, 453). Iz Trsta so ga prestavili v finančno ministrstvo na Dunaju in tu je med prvo svet. vojno napredoval do finančnega svetnika. Po razsulu je v pozni jeseni 1918 nastopil službo pri poverjeništvu za finance pri slov. narodni vladi v Lj. Skupaj z dr. Šavnikom sta sestavila prvi proračun, kar je bilo tehnično-upravno veliko pionirsko delo. Proračun sta nesla v Bgd, kjer so obema ponudili službo. G. je postal nadzornik v fin. ministrstvu, čez leto in pol je prestopil v soc. ministrstvo in postal načelnik prvega oddelka. Leto pozneje je zapustil drž. službo in postal glavni tajnik na novo ustanovljene Zveze industrijcev v Bgdu (1922–41). Ker je bila ustanova nova, je moral G. organizirati njeno upravo. Njegove gospodarske in organizacijske sposobnosti so uživale tak ugled, da ga je 14 industrijskih družb imenovalo za člana svojih uprav. Istočasno je bil član raznih vladnih poverjeništev in je sodeloval pri zakonskem osnutku za neposredne davke, za carine, za regulacijo cen, za izrabo vodne sile, za industrijska vprašanja idr. Jug. vlado je zastopal na konferencah mednarodne trgov, zbornice v Parizu, bil zastopnik jsle. industrije pri Mednarodnem uradu za delo v Ženevi, sodeloval pri raznih trgovinskih pogajanjih ter bil član in preds. na kongresih Zveze za balkansko sodelovanje v Atenah, Carigradu in Bukarešti. Po vladnem naročilu je sestavil poročilo o jsli. industriji, ki ga je potreboval Stojadinović, ko se je v ZDA pogajal za posojilo. Sestavil je še več drugih poročil in v njih poudarjal potrebo po industrializaciji. Napisal je več člankov v jsl. in tuje časopise ter revije o gosip. in indust. problemih države. Ko so Nemci zasedli Bgd, je G. ostal tarn kot strokovnjak za finančne zadeve. 1944 je odšel z ženo na Dunaj, kjer so ga operirali na levem očesu. V začetku 1945 se je umaknil v Zahodno Nemčijo, 1950 pa se je preselil v ZDA. Tu je zbiral snov, da bi napisal zgodovinski pregled slov. naselbin po Ameriki in Kanadi, a ga je prehitela smrt. G. ima zasluge tudi za ustanovitev lj. U. S Šavnikom sta namreč vnesla v proračun slov. vlade tudi postavko za novo U, ne da bi koga vprašala, in proračun tako spretno zagovarjala v Bgdu, da ni naletel na odpor, čeprav min. svet še ni sprejel sklepa o ustanovitvi lj. U. Sodeloval je tudi pri drž. proračunu za lj. U. G. je bil »Slovenec velikih gospodarskih in organizacijskih sposobnosti, človek znanja in izrednih izkušenj, pri vsem tem pa človek dovršenega nastopa. Dasi je večino svojega življenja preživel izven Slovenije, je ostal zaveden Slovenec do smrti« (Grum).

Prim.: Zgod. slov. U v Lj. do leta 1929, Lj. 1929, 169; londonska International Encyclopedia pod geslom Who is Dr. C. F. Gregorič; J. Grum, Dr. F. G., KolGMD 1966, 89–92.

Jem.

Jevnikar, Martin: Gregorič, Florijan (1883–1963). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1010590/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (16. oktober 2021). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 6. snopič Gracar - Hafner, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1979.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine