Primorski slovenski biografski leksikon

Gradnik Rajko, šolnik, prosvetni delavec, geomorfolog, meteorolog in antropogeograf, r. 15. nov. 1880 v Medani, u. 20. jun. 1961 na Bledu. Oče Jožef, čevljar, mati Lucija Godeas. Osn. š. v Medani (1886–89), nemško vadnico v Gor. (1889–90), učit. v Kopru (1890–99). 1901 opravil usposobIjenostni izpit. Prvo učit. mesto v Kozani (1899), kjer je ostal do 1914, po vojni pa je učiteljsko službo opravljal še eno leto v Medani. V začetku prve svet. vojne so ga z očetom in bratom zaprli na Goriški grad, kasneje je moral na gališko fronto in potem še na it., kjer je dočakal konec vojne. Po vojni je opravil še gimn. in hodil poslušat predavanja iz geologije in mineralogije na novo ustanovljeno slov. U v Lj. Udeleževal se je geoloških in petrografskih ekskurzij ter delal na terenu kot sodelavec F. Seidla. Tako je dodobra spoznal geološke razmere, zgradbo in sestavo kristalinika na Pohorju, zapletene gube Karavank pod Golico in problematiko Slatenske plošče v Julijskih Alpah in pri tem vprašanja alpske tektonike. G. je mnogo potoval po Jsli že pred vojno (Dalmacija, Črna gora). Njegovo zanimanje je predvsem veljalo ledeni dobi pri nas. Po Seidlovi smrti je vztrajno sodeloval z A. Melikom zlasti pri raziskovanju bohinjskega ledenika. Veliko časa je tudi posvetil hidrologiji Blejskega in Bohinjskega jezera. S svojimi raziskavami na tem področju je postavil prve osnove jezerske hidrologije pri nas. Rezultate svojih raziskav je objavil v razpravah Toplinski odnošaji v Blejskem in Bohinjskem jezeru (GV 1946, 94–125); Kolebanje vodne gladine v Bohinjskem in Blejskem jezeru (GV 1947, 111–128); Klimatske poteze Bleda (GV 1960, 71–88). V eni izmed teh študij je pokazal na problem nenadnega zvišanja temperature pri dnu Blejskega jezera, kar so potrdila tudi kasnejša raziskovanja. Svoje raziskave je vedno opiral na stvarne preizkuse in dolgoletno opazovanje. Prav tako je napisal pregled blejskega območja v vodniku po Bledu. Bil je najstarejši član Slovenskega geološkega društva, bil delovni preds. muzejskega odbora na Bledu, aktivno se je udeleževal kongresov geografov, bil sodelavec Hidrometeorološkega zavoda v Lj. Na njegovem vrtu na Bledu je bila namreč postavljena (od 1946) meteorološka opazovalnica, on pa je zanjo skrbel in beležil podatke. Tudi na področju šolstva si je G. pridobil zasluge, saj je mnogo pripomogel k dvigu in razvoju šolstva najprej na Goriškem, posebej pa še na Gorenjskem v dobi, ko je postal na Bledu nadučitelj in š. nadzornik. Tesno vzporedno s šolskim je teklo tudi njegovo delo na glasbenem področju. Mladino je poučeval v klavirju, pevske zbore v petju; prav do zadnjih dni je poučeval v glasbeni š. na Bledu. Bil je tudi vnet planinec. Kot član Soške, kasneje Goriške podružnice SPD je sam ali v družbi Antona Stresa, Franca Setničarja in dr. J. Zollie «s cepinom preplezal vse naše vrhove in bližnje tuje Alpe in se tako postavil v vrsto prvih alpinistov«. Poslednjič se je povzpel na Triglav 78 let star (1958). V Brdih se je pred prvo vojno udejstvoval v izobraževalnih društvih, budil Brice k narodni zavesti in napredku.

Prim.: Poročilo o stanju ljudsk. šolstva v okraju goriškem za leto 1904–1905, Gor. 1905, 76; Ludvik Zorzut, R. G., PrimN 1961, 29, 9 s sl.; Delo 169, 8–9 (osmrtnici); pt. B. B., Umrl je R. G., str. 6; T. G., R–u G–u v spomin, Geografski obzornik 1961, 2, 71 s sl.; Ludvik Zorzut, R. G., PV 1, 33–34 s sl.; † R. G., Geologija, 7. knj., 1961, Lj. 1962 336 s sl.; Slovensko planinsko društvo v Gorici 1911–1971, Gor. 1972, 13, 26; GorZb II, 111 [Branko Marušič]; Slovensko učiteljišče v Kopru 1875–1909, Koper 1976, 86; Andrej Šavli, Vrsta skozi čas, XVII, R.G., PDk 1977, str. 4 (19. okt.); –jb [= Jože Bohinci, Bogato življenje. Ob 80-letnici R-a G-a, Glas 26. 11. 1960; J. B. [=Jože Bohinci, Osemdeset let R-a G-a, PDk 21.12.1962 št. 21.

Brj.

Brecelj, Marijan: Gradnik, Rajko (1880–1961). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1010470/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (17. avgust 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 6. snopič Gracar - Hafner, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1979.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine