Primorski slovenski biografski leksikon

Glavinić Boštjan, škof, r. 1630 v Pićnu (Pedena) v Istri, u. 5. dec. 1697 v Konjicah; dvorni tolmač za ruski jezik pri cesarju Leopoldu I. (1657–1705), nato žpk v Konjicah na Štajerskem in nazadnje škof v Senju (1690–97). O njem nam daje podatke njegov nagrobnik v konjiški cerkvi, kjer je pokopan. G.-ev rod izhaja iz zahodne Bosne, kjer je naselje Glamoč na Glamočkem polju. To je moč razbrati na hrbtni strani slike Franja Glavinića (gl. čl.), Boštjanovega strica. P. Franjo Glavinić je vzel mladega Boštjana k sebi v samostan in ga izšolal. Na Trsatu so imeli frančiškani svoje semenišče in teološko š. Glagolica je bila v rabi tudi v avstrijskem delu Istre, to je v pazinskem okraju, kjer so bili doma Glavinići. G.-u je bil to domač obredni jezik. Verjetno mu je prav poznanje glagolice odprlo nova obzorja, da je iz preprostega redovnika postal cesarjev svetovalec. Glagolske knjige, tiskane na Reki in v Senju, so našle pot tudi med slovenske glagoljaše v Istri, v koprski in trž. škofiji (Ricmanje, Dolina in drugje). Iz strahu pred Turki je cesar iskal zavezništvo z Rusijo in Poljsko. Grof Ivan Ferdinand Porcia, cesarjev vzgojitelj, je poznal Istro. Vedel je za glagoljaše in za sorodnost njihovih obredov z ruskim bogoslužjem. V posebno delegacijo, ki je šla 1661 v Moskvo, je bil vključen tudi G. kot tolmač za ruščino. Ruske govore je G. najprej prevajal v lat. in šele njegov tolmač v nemščino. Obvladal je tudi it. O poldrugoletnem potovanju in bivanju v Rusiji, o doživljajih, verskih, gospodarskih in zemljepisnih razmerah je G. napisal zanimivo poročilo v lat. Relatio de rebus Moscoviticis cum epistola ad Leopoldum I. imperatorem. Rkp. ima 12 strani oktavnega formata in ga hrani Dunajska narodna knjižnica (rkp. oddelek št. 8578). To poročilo je zanimivo, a se ne da primerjati s Herbersteinovim. Razmere presoja trezno, doživeto, le preveč duhovno je usmerjen. G. je zanimiv zato, ker je vrsto let deloval med našim narodom. Kot glagoljaš je v Istri delil usodo Hrvatov in Slovencev, saj so glagoljaši delovali tudi v samem Kopru.

Prim.: J. Richter, B. G. de Glamoč in njegov opis Rusije, ČZN XLI/,1970, 22–35; EJ III, Zgb 1958 (str. 474), vendar je tu nerazumljiv podatek, da je Boštjan Glavinić umrl »pri Sv. Ivanu kot Gojničkog Trha, štajerska, 1698«. Sv. Ivana v Slovenskih Konjicah ni. Patron konjiške župne cerkve je sv. Jurij in se župnija omenja že leta 1146. Tudi letnica smrti v EJ je napačna; iz zapuščinskih spisov je razvidno, da je umrl 5. dec. 1697, kar je razvidno tudi iz napisa na epitafu v konjišiki cerkvi.

Šah

Šah, Maks: Glavinić, Boštjan. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1010010/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 5. snopič Fogar - Grabrijan, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1978.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine