Primorski slovenski biografski leksikon

Geržinič Alojzij, šolnik, kulturni delavec in publicist, r. 11. jun. 1915 v Lj., živi v Buenos Airesu. Oče Alojzij je bil policijski komisar, svetnik, predstojnik policije v Celju in Mrbu, mati Friderika Kokalj. V Lj. je dovršil vadnico (1921–25) in šest razr. real. gimn., zadnja dva v Mrbu (matur. 1933), slavistiko na U v Lj. (glavni predmet srbohrv. 1938, slov. 1939). Klavir so ga učili J. Pavčič, ga. Gallatia, prof. A. Ravnik (1925–35), glasb, teorijo, harmonijo idr. V. Mirk in S. Osterc (1932–35). Poučeval je na real. gimn. v Kočevju (1941–43) in na IV. drž. real. gimn. v Lj. (1943–45). 1944 je poučeval na učit. spopolnjevalnih tečajih v Gor. (6.–29. sept.) in v Idriji (od 16. nov. do božiča). Od jan. do maja 1945 je bil v Trstu referent za slov. šol. tržaške pokrajine, večkrat je prehodil vse vasi, organiziral osn. š. in skušal pri Nemcih doseči njihovo uzakonitev, da jih bodo »zavezniki po nemškem porazu že dobili in se bomo na to lahko sklicevali.« To svoje delo je opisal v knjigi Pouk v materinščini – da ali ne? (Delo za slovensko šolstvo na Tržaškem v zadnjih mescih nemške okupacije) (Buenos Aires 1972). V začetku š. 1. 1945/46 je bil nekaj časa prof. in podravn. Višje real. gimn., potem sodelavec pri šolski organizaciji ZVU. Ves čas je v Trstu sodeloval tudi pri slov. oddajah trž. radia. Febr. 1946 je zapustil Trst in bil prof. na begunski gimn. v Serviglianu in Senigalliji (1946–48). Maja 1948 se je preselil v Buenos Aires in bil najprej delavec v barvarnici blaga (do nov.), potem urednik v založbi El Ateneo v odd. za ekonomske vede (1948–61), zdaj je v založbi Kapelusz v odd. za visoke šole in v odd. za slovarje (od 1961 dalje). Istočasno je bil prof. na srednješolskem tečaju za slov. študente v Buenos Airesu (1960–71). V Lj. je bil član šahovskega kluba in je igral v prvem moštvu, ki je bilo takrat jsl. prvak (1933–41). V Buenos Airesu je bil preds. osrednjega odb. Slov. kart. akcije (1950–70), soustanovitelj in drugi podpreds. SKA, vodja glasbenega odseka (do 1969), soustanovitelj in sour. zbornika Vrednote, po smrti R. Jurčeca (4. nov. 1975) je postal izdajatelj in ur. mesečnika Sij slovenske svobode. Napisal je naslednje knjige in brošure: z Beličičem in Jevnikarjem Zgodovina slov. slovstva za višje razr. srednjih šol (Gor. 1946, str. 139–218); Eslovenia – otra nacion sin libertad (Bs. Aires 1965); Pregled svetovne književnosti (1967); Slovenci v preteklosti in sedanjosti (1970); Poglavje o dialogu (1970, str. 19–29); Božji služabnik Janez Gnidovec (1972). S članki in razpravami je sodeloval v številnih listih in revijah: GlasZ, DŽ, SvSl, KatM, GlasSKA, Vr, Medd., SijSS, ZbSS, Oznanilo, Cilji in pota ter Delo (glasili Slov. kat. akcije), Orač ter Svet in dom (razmnoženim v it. begunskih taboriščih 1946–48). Daljše in značilnejše razprave so izšle v naslednjih listih: Vr: Slov. narodni značaj (1954), Kaj mora imeti in kaj naj si pridobi umetnik (1955). Medd: Moderna glasba (1961), Inteligenca in družba (1965). ZbSS: Naša kult. preteklost v svetlobi obletnic (1949–54), Prvi slov. knjigi (1951), Umetna lirika 19. stol. (1954), Problemi našega obstoja (anketa, 1964). DŽ: Pomen I. slov. katol. shoda in njega štirje stebri (1952), Pojem kršč. družine (1956), Sodobni svet in laični apostolat (1958), Komunizem in mi ter Sodobna mladina terja kljub vsemu našo simpatijo (1959), Družbeni pomen ljubezni (1961), Kulturne vrednote (1962), Kat. akcija v sodobnem svetu (1965), Zadeva za vse občane (1966), Pogledi na našo usodo (1968), Razgovor o naši mladini (1969). KatM: Deset pogledov na Baraga misijonarja (1963). GlasSKA: Linhart, Mozart, Schumann, Baraga (1956), Šah in njegovo mesto v kulturi (.1961). SijSS: H kompoziciji Prešernovega Sonetnega venca (1969), Opekline in skrbi, Odločilni dnevi pred 25 leti (Primorsko šolstvo, 1970). V bleščavi krvavega junija, Na vojsko (1972). Ocenil je vrsto zamejskih in zdomskih ustvaritev: v Vr: Kalin, Velika črna maša za pobite Slovence (1951). V Medd: Willenpart, Zadnji krajec; Pregelj, Azazel (1954), Slov. marijanska lirika (1956); Eliot, Družba pri koktajlu (1956/57), Beličič, Dokler je dan (1958), Novi Slovenski pravopis (1964). V GlasSKA: Papež, Osnovno govorjenje; Simčič, Človek na obeh straneh stene (1957), Jurčec, Ljubljanski triptih (1958), K. V. Truhlar, Nova zemlja; Claudel, Oznanjenje Marijino (1959), Duma – odrski spev (Župančič-Jeločnik), Jurčec, Skozi luči in sence, I. del (1964), II. del (1969). V SijSS: M. Šoukal, Pesmi; Kovač, V Rogu ležimo pobiti, več izdaj zbirke Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen, München 1969, V. Kos, Ljubezen in smrt; Beležka o beležkah L. Detele (1971); M. M. Vir, Pravi obraz Osvobodilne fronte, II., III., Kaj prinaša Divji golob pod perutmi?; Nemško delo o Cankarju, o izseljenstvu in domotožju (W. Heiliger, Nostalgie bei Ivan Cankar) (1973). Izbral in uredil je knjigo Dnevi smrtnikov. Emigrantsko pripovedništvo (1945–1960) v izboru (SKA, Bs. Aires 1960). Napisal je vrsto nekrologov in življenjepisov: Fr. Kidrič, M. Murko, A. Odar, T. Debeljak – književnik, Fr. Ramovš, R. Nahtigal, R. Jurčec – šestdesetletnik. Za Enciclopedia El Ateneo, III. koj.: El pensamiento y el mundo de las letras (Bs. Aires 1962), je napisal članke o slov., srb., hrv., bolg., češ., polj., lužiški, ukraj., avstr. književnosti. G. je tudi veliko prevajal. V knjigah so izšli: B. Hdring, Koncil se pričenja zdaj (1969); V. Kozina, Komunizem, kot ga jaz poznam (1972); Josemaria Escrivá de Balaguer, Pot (1973). Za DŽ je prevedel I. pogl. iz knjige A. Galter, El «Libro rojo» de la Iglesia perseguida Komunistično preganjanje, s koment.) in R. Dario, Frančišek Asiški in volk, za KatM R. E. Huc, Po tatarskih deželah in Tibetu (priredba s koment.), Misijonska dejavnost Cerkve in več cerkvenih listin, nem. igro o vzgojitelju O'Flahertyju Deško mesto idr. G. je tudi skladal in prirejal slov. ljudske pesmi: Irenej Friderik Baraga, oratorij (1957); Kvartet Fink (plošča longplay) s samospevi Jesenska pesem, Mrak, Žalostno pismo. Ni ti dovolj; kvarteta Cest brezupna slast in Na skali roža raste; prireditve slov. ljudskih pesmi (1965); Molitev za Baragovo beatifikacijo, meš. zbor (1963); Preljubo veselje... (plošča long-play s prireditvijo Slomškovih pesmi). Psevdonimi: L. G., A. G., Lojze Miroslavič, L. M., r.n.c.

Prim.: vprašalna pola; J. Omahna, Ob izidu Geržiničevega Barage, GlasSKA 19. nov. 1957, 2–3 s sl.; M. Rener, A. G., Irenej Friderik Baraga, Medd. IV, 1958, 72–73; K. Rakovec, Jobova zgodba (o Dnevih smrtnikov), GlasSKA 15. apr. 1960, 2–3; isti, A. Geržiniča Pregled svetovne književnosti, GlasSKA 10. okt. 1967, 2; A. G., ZbSS 1964, 71 s sl.; R. Jurčec, Prof. A. G. petdesetletnik, GlasSKA 14. jun. 1965, 4–5 s sl.; –jk, Prof. A. G. 50-letnik, KatG 8. jul. 1965, 3; Z. S.[imčič], Glas ob glasovih (o plošči Fink), GlasSKA 31. avg. 1965, 2–3; T. Debeljak, Trideset let zdomske emigracijske književnosti, 1945–1975, ZbSS 1973–1975, 391, 410, 414–16, 423.

Jem.

Jevnikar, Martin: Geržinič, Alojzij. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1009940/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 5. snopič Fogar - Grabrijan, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1978.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine