Primorski slovenski biografski leksikon

Ferluga Fedora, filologinja, lit. zgodovinarka, univ. prof., r. 16. dec. 1946 v Trstu. Oče Viljem, železničar, mati Nada Križmančič. Osn. š. v Rojanu, nižja sred. š. pri Sv. Jakobu, maturirala na klas. liceju Fr. Prešerna v Trstu, nato študirala na Fak. za književnost na trž. U, kjer je 16. nov. 1972 diplomirala iz glotologije. Med 1973–75 in 1976–78 je prejela štipendijo za specializacijo v slov. jeziku in književnosti na Filoz. fak. v Lj., kjer je študirala tudi slovansko Biologijo in primerjalno slovnico indoevropskih jezikov. Obenem se je udeleževala poletnih tečajev o slovanskih jezikih, makedonskem v Ohridu (1973), srbohrvaškem v Dubrovniku (1974), poljskem v Varšavi (1974, 1975, 1976). Na podlagi natečaja zunanjega ministrstva je bila imenovana za lektorico it. naU. v Sarajevu, a se je odpovedala, da nadaljuje študij v Lj. V š. l. 1978/79 je dobila stolico za slov., zgod., zemlj., lat. in gr. na višji klas. gimn. v Trstu, kjer je učila že od 1968, najprej kot suplent in poverjeni prof. V istem času se je vpisala na spopolnjevalno š. slovanske in balkanske filologije na U. v Padovi, kjer je 26. mar. 1982 diplomirala z disertacijo I nomi delle feste cristiane nelle lingue slave. Knjigo I nomi delle armi in miceneo, ki jo je 1979 objavila revija Živa antika v Skopju, je Filoz. fak. v Lj. sprejela kot tezo za magistrski naslov v jezikoslovju. V letih 1983/84, 1984/85 in 1985/86 je dobila začasno stolico za slov. jezik in lit. na Visoki š. za prevajalce in tolmače na konferencah na trž. U. Zmagala je tudi na natečaju za docente slavistike, ki je bil razpisan v U. L. /G. U./ 4. avg. 1984, in 21. okt. 1987 začela s poučevanjem shrv. jezika in lit. na U. v Vidmu. V okviru stroke se je posvetila raziskavi kršč. leksike v hrv. in starodavni dalmatinski književnosti, predvsem gledališkim delom Junija Palmotića in zadnje čase moderni hrv. lit., predvsem delom Anteja Tresića Pavičića. – Glasba: Diplomirala je iz klavirja na kons. Tartini v Trstu 28. nov. 1965. Snemala je za Radio Trst in Radio Koper, koncertirala za Agimus (1966), nastopila z ork. GlasbM 4. dec. 1966 v Kult. domu v Trstu in 8. dec. 1966 v Filharmoniji v Lj. s Haydnovim klavirskim koncertom v D duru. Poučevala je klavir pri GlasbM v Trstu od 1965 do 1973 in od 1985 do 1991. – Dela: O slov. jeziku in književnosti je objavila knjigi: I. Trinko, scrittore e poeta della Slavia Veneta, Centro per gli studi sull'Europa Orientale /Ceseo/, Padova 1984; La chiesa in Slovenia. Analisi filologico-etimologica della gerarchia ecclesiastica con particolare riguardo ai testi del Cinquecento, Centro di studi storico-religiosi del F. V. G. 14, Trst 1984, in članke: Alojz Gradnik in antična lirika (JiS XXVIII, Lj. 1982/83); Jezik I. Trinka Zamejskega, Atti del convegno su I. Trinko Z., Roma 1983; Considerazioni sulla lingua di I. Trinko Z., Studi su I. Trinko, (P. Zovatto), Udine 1984; Lika sv. Cirila in Metoda v slov. literaturi, SR 1986/1; Motivi religiosi nella poesia di D. Kette, Ricerche religiose del Friuli e dell'Istria IV, 1986; Motivi religiosi nella poesia di A. Gradnik, Trieste religiosa, Centro di studi storico-religiosi del F. V. G. 17, Trieste 1987; Antični motivi v poeziji in dramatiki J. Stritarja, Filoz. fak., Lj. 1987; Sedej in slov. ljudska pesem, Sedejev simpozij v Rimu, Slov. teol. akademija v Rimu, Celje 1988; Ob primerjanju lat., ital. in slov. besedil v černjejskem rkp., Obdobja 10, Filoz. fak., Lj. 1989; I motivi amorosi nella poesia di J. Murn -Aleksandrov, Munera historica-litteraria per R. Lewanski, univerza v Vid. 1990; Rassegna bibliografica della slovenistica (1988–1991), Annali del dipart. di studi dell'Europa orientale. Sezione slavistica 1, Istituto Univ. orientale, Napoli 1992. – O srbohrv. jeziku in slovstvu so knjige: Fonti greco-latine nel teatro di J. Palmotić, CESEO, Padova 1990; Fonti italiane e slave nel teatro di J. Palmotić, Istituto di lingue e letterature dell'Europa orientale /ILLEO/, Udine 1992; Cultura classica ed italiana nel dalmata A. Tresić-Pavičić, Centro studi storico-religiosi F. V. G. 24, Trieste 1992; ter članki: La società dei SS. Cirillo e Metodio in Istria, Istria religiosa, Centro studi storico-religiosi F. V. G. 19, Trieste 1989; I nomi della gerarchia ecclesiastica in croato, Studia Patavina 37/1990/1, Padova 1990; Analisi comparativa dei nomi della gerarchia ecclesiastica in sloveno e croato, Linguistica XXI, Lj. 1991; Sulle traduzioni delle tragedie greche nella Ragusa del '500. Studi slavistki offerti ad A. Ivanov nel suo 70. compleanno, ILLEO, Vid. 1992; Iz slovan. filologije so članki: II Natale nelle lingue slave, Linguistica XX, Lj. 1980; I nomi delle feste Mariane nelle lingue slave, Linguistica XXI, Lj. 1981; Il nome della Pentecoste nelle lingue slave, Incontri linguistici 6, Trieste-Udine 1980/81; Iz problematike kalkov po grškem in lat. vzoru v slovan. heortologiji, Živa Antika 30/1980/; Praznik svečnica v slovan. jezikih, SR 1982; Praznik Vnebohoda in sv. Rešnjega telesa v slovan. jezikih, BV, Lj. 43/1983/1; Sui calchi dal greco e latino nella denominazione dei giorni della Settimana Santa nelle lingue slave, Živa Antika XXXIII; La Domenica delle Palme nelle lingue slave, Ephemerides liturgicae Commentarium bimestre de re liturgica, Roma, a. XCVIII/I/1984/; Il nome dell'Epifania nelle lingue slave, Accad. Patavina di Scienze, Lettere ed Arti, Padova 1983; Il nome della Pasqua nelle lingue slave, Accademia Patavina di Scienze, Lettere ed Arti, Padova 1984; I nomi per la Septuagesima, Sexagesima, Quinquagesima, Quadragesima nelle lingue slave, Ricerche religiose del Friuli e dell'Istria, III/1984/; O vplivu klas. jezikov na poimenovanje dni v tednu v evropskih jezikih s posebnim ozirom na slovanske jezike, Živa Antika 33, Skopje 1983. – S področja klas. filologije je knjiga: I nomi delle armi in miceneo, Živa Antika, Monographies V, Skopje 1979, ter članka: La terminologia delle armi nell'onomastica micenea, Živa Antika 25/1975/, in Pouk. klas. jezikov na gimn. v Trstu in Gor., Živa Antika 28/1978/.

Prim.: Osebni podatki; I. K. Promponàs, Platon / 1980/81/32/33 /Atene/; E. Mihevc-Gabrovec, Antični temelji naše sodobnosti, Lj. 1987; Slov. prispevek h gr. in lat. etimologiji v 1. 1945–85; P. Merkù, PDk 12. apr. 1985; P. Zovatto, Osservatore romano 18. jul. 1985; M. Tomasović, Slobodna Dalmacija 16. mar. 1991.

Har.

Harej, Zorko: Ferluga, Fedora. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1009400/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine