Primorski slovenski biografski leksikon

Furlan Danilo, klimatolog, r. 20. marca 1913 v Trstu. Oče Jože, železničar, mati Lina Malnarčič. Osn. š. v Lj. (1920–24), gimn. 1925–32), geografijo na ljU (1933–37). Služboval je kot suplent na meščanski š. v Lendavi (1940–41), med 1941 in 1943 le priložnostno zaposlen, od 1943 do 1945 prof. na Trgovski akademiji v Lj., od 1945 do 1950 prof. na Ekonomski srednji š. v Mrbu, od 1950 naprej na Hidrometeorološkem, zdaj Meteorološkem zavodu SRS v Lj. Kot Melikov učenec se je opredelil za dinamično klimatologijo. Njene poglede nanjo je objavil v razpravi Nova pota klimatologije (Letno poročilo HMZ LRS za 1955), 1956, v kateri zagovarja kot element klimatskih analiz singulariteto. Temperaturne in padavinske značilnosti singularitet v Sji je podal v razpravi O uveljavljanju srednjeevropskih singularitet v Jugoslaviji (GV 1959); teh v svojih prvih dveh obsežnih monografijah Padavine v Sloveniji (1961) ter Temperature v Sloveniji (1965) še ni upošteval zaradi posebnega odpora proti singularitetam, ki je bil očit v nekaterih strokovnih krogih, pač pa so prisotne v Klimi osrednje Slovenije in Klimi Cerkniškega polja (obe deli v tisku). Napisal je več standardnih klimatskih orisov (Klima Pomurja, Klima Kobanskega, Klima Celjske kotline, Klima Posočja, Klimatski opis porečja Save), pomembnejši pa je klimatski prikaz jugovzhodne Evrope The Climate of South-east Europe, ki je le del največjega klimatskega pregleda sveta (World Survev of KIimatology (založnik Ellsevir iz Haaga). Pravo pionirsko delo pa je F. opravil na področju splošne klimatologije v klimatski kartografiji; tu je z uvedbo izboljšane metode vertikalnih temperaturnih gradientov uspel pri pripravah za reprezentančno publikacijo Klimatski atlas Jugoslavije. Prav tako je on avtor klimatskega dela v Nacionalnem atlasu Slovenije in še dveh obsežnih zbirk padavinskih kart za Slovenijo in sicer za niza 1926–1940 ter 1926–1965. Na področju uporabne klimatoiogije je veliko prispeval zlasti za graditaljstvo in vodno gospodarstvo. Za graditeljstvo je izdelal obsežne študije, med njimi: Meteorološka dokumentacija za projektiranje mestnih kanalizacij, Klimatske razmere za gradbeništvo v Sloveniji, Študija o maksimalnih snežnih obtežbah, Elementi za izkoriščanje sončne energije v Sloveniji, Klimatski oris hitrih cest v Sloveniji, Klimatska dokumentacija za mrežo DV 380 kV v Sloveniji, Izbor potencialnih lokacij za jedrske elektrarne, Indeks zmrzali v Sloveniji, Računske temperature za dimenzioniranje ogrevalnih naprav v Sloveniji (rkp.). Ker je meteorološka dokumentacija nepogrešljiva za moderno hidrološko dokumentacijo, ki je potrebna za gradnjo jezov in akumulacij, je prišlo do nove, mejne discipline hidromateorologije, katere največji zagovornik v slov. in jisl. merilu je prav F. Da bi to podkrepil, je pripravil parcialne elaborate Hidrometeorološke raziskave v severovzhodni Sloveniji (dva dela), Priprava hidrološke dokumentacije na osnovi modela (1. del), Meteorološke raziskave v kraškem zaledju Ljubljanice (v delu). Na področju varstva okolja je sodeloval pri ugotavljanju stopnje možnega povečanja števila dni z meglo kot posledico človekove aktivnosti in to za Ljubljansko Barje, Bovški kot in področje letališča Brnik. S področja medicinske klimatoiogije so njegove ekspertize Klimatsko-terapevtskih vrednosti v Posavju (1974) in v Severnoprimorski regiji (1975) ter za Golnik in Jezersko (1976), medtem ko je pravzaprav prvo delo te vrste bilo opravljeno za Tržaško-komenski Kras s posebnim ozirom na Lipico (1973). F. je poleg tega dela napisal še kakih 150 recenzij, referatov, ekspertiz, elaboratov in razprav, kar je bilo deloma izročeno direktno naročnikom (preko Meteorološkega zavoda SRS) deloma pa objavljeno v publikacijah Zveznega meteorološkega zavoda, Hidrometeorološkega zavoda SRS, Meteorološkega društva, SAZU, nekaj pa tudi tiskano v tujini (predvsem referati na kongresih za alpsko meteorologijo, npr. Uinfluence du relief sur la repartition des temperatures (VI. internac. kongres za alpsko meteorologijo, Bled-Bgd, 1962). F. se je tudi udejstvoval v Meteorološkem in Geografskem društvu, eno poslovno dobo je bil tudi preds. Meteorološkega društva.

Prim.: SB 1945–; Danilo Furlan, Temperature v Sloveniji, 1965, str. 165–66; Cene Malovrh, Danilo Furlan: Temperature v Sloveniji, GV 1966, 146–7; osebno sporočilo (1977).

Brj.

Brecelj, Marijan: Furlan, Danilo. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1009210/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 5. snopič Fogar - Grabrijan, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1978.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine