Primorski slovenski biografski leksikon

Ferjančič Edko (Edvard), duhovnik, r. 14. marca 1898 v Vipavi, u. 19. sept. 1957 v Kojskem. Oče Jožef, pismonoša, mati Marija Kodelja iz Dupelj. Osn. š. v Vipavi, srednje v št. Vidu nad Lj. (1910–17). Med vojno je kot sedmošolec moral k vojakom (domobranski 27. polk) in bil v Admontu, Rottenmanu, na Soški fronti in zatem v oficirki š. v Lipnici (Gradec). Vojaško službo je končal kot koroški borec. Stopil je v lj. bogoslovje (1918–21), a 4. leto je opravil v Gor. in bil tam ord. 6. avg. 1922. šel v dušno pastirstvo in bil kpl. v Solkanu (1922–25) in v Tolminu (1925–26), žpk upravitelj na Bukovem (1926–27), kurat v Štjaku (1927–34) s soupravo Vrabč, žpk v Šlovrencu v Brdih (1934–44) s soupravo Gradnega in Fojane. Od tu se je marca 1944 umaknil v Kojsko. Kasneje ga je nadškof imenoval za žpk, kar je ostal, dokler se ni smrtno ponesrečil pri krašenju cerkve ob pripravi na birmo. V Solkanu je vodil cerkv. petje in učil svetni pevski zbor čitalnice. V Žtjaku so ga ponovno fašisti preganjali, ga tudi pretepli in mu uradno spremenili priimek v Feriani. V Brdih so mu sobratje hudo zamerili, da se je ob prihodu v Šlovrenc šel poklonit fašističnemu mogotcu D'Ottoniju na Dobrovem in se udeležil manifestacije, ko je prišel Mussolini v Gorico. Marca 1943 je z ilegalnim imenom Taras začel prizadevno sodelovati z OF in bil jeseni izvoljen najprej za tajnika in nato za preds. okr. NOO. (Nepopisno ga je pretresla »hruševljska tragedija«, ko so Nemci 22. maja 1944 v Šlovrencu in Gradnem poklali ali vrgli v plamene zažganih hiš kar 21 oseb ter požgali 45 poslopij.) Ko je nadškof Margotti 30. 10.1944 prepovedal, da bi duhovniki vršili službe političnega, civilnega in upravnega značaja, je odstopil; v zasebnem razgovoru z nadškofom je dobil pristanek, da neuradno lahko ohrani stike z OF »na verski in nikakor ne na politični ravni«. Kasneje je sprejel mesto verskega referenta pri PNOO in preds. OF za Zapadno primorsko okrožje, postavil pa je pogoj, da mu ne bo treba iti zdoma in da bo lahko tudi v prihodnje ostal kot žpk v Kojskem. Takoj po vojni (1946) sta z A. Bajtom (PSBL I, 30–1) osnovala primorski pokrajinski Odbor duhovnikov OF, prvi v Sloveniji. Na duhovniških volitvah v Odbor je Bajt postal preds. in F. tajnik (1948). Kmalu zatem so se osnovali v Sloveniji podobni pokraj. odb., ki so se povezali v skupni Sekretariat pri IOOF v Lj. in začeli izdajati Bilten. Iz Sekretraiata se je sept. 1949 razvilo stanovsko duhovniško ciril-metodijsko društvo (CMD). F. je sprejel mesto tajnika CMD za Slov. Primorje. Ker pa je CMD nastalo brez privolitve cerkvene oblasti in je hotelo zastopati vso slov. duhovščino brez višjega cerkvenega pooblastila, je zabredlo v težave z uradno Cerkvijo: bilten je bil prepovedan, nekateri društveni voditelji izobčeni. F.-u je bilo prepovedano nadaljnje sodelovanje. Že 1947 mu je gor. nadškof izrekel ukor, ker se ni držal predpisov glede tiska in ker je nastopal kot govornik na mitingih. F. je med vojno in tudi po vojni odločno izjavljal, da hoče biti kot duhovnik zvest svojemu škofu in katol. Cerkvi, kot Slovenec pa svojemu ljudstvu, resničen ljudski duhovnik. Med vojno je reševal svoje vernike ob nemških vdorih ter zagovarjal sobrate in nadšk. Margottija pred vodstvom OF. Za nadškofa se je krepko postavil tudi v letih 1945–47, ko je tega časopisje težko napadalo. Kot je z ene strani zagovarjal CMD, tako je z druge zahteval od vodstva CMD, da uredi svoj položaj s cerkv. oblastjo in da stori vse, da se izboljšajo odnosi med Apostolskim sedežem in Jslo. 28. marca 1946 je v župnišču v Kojskem pogostil medzavezniško komisijo, ki je zaradi razmejitve pregledovala Brda, in ji obrazložil zahteve briškega prebivalstva, zlasti še ruskemu delegatu Gorošenku. Globoko je čutil socialne potrebe in v krogu sobratov je rad pripovedoval zgodovinske zanimivosti. Tako je objavil spis Briški koloni (Soča, 1947, št. 4–10) in zgodovinski zapis o Sv. Križu nad Kojskim Tabor ob jezeru (Soča 1947, 6). Žpk arhiv v Kojskem hrani nekaj njegovih spisov: zbirko podatkov in tvarine za žpk kroniko Nekaj zgodovinskih podatkov župnije Kojsko (rkp.); znanstveno razpravo Sveti Križ nad Kojskim (tipkopis); gradivo za zgodovino Kristusovega križa Križ v umetnosti (tipkopis, 91 str.) in še več manjših zapisov.

Prim.: NadškAGor: dopisi, šematizmi, lastnoročni »Popis življenja«; žpk arh. v Kojskem; Srebrna maša E. F., Soča 1947, 6 s sl.; Organizacijski vestnik CMD, Lj. 1953, 123; 1958, 154; KatG 1957, 39; PrimN 1957, 39; GorZb II, 110; Klinec GMD, 88, 115.

R. K.

Klinec, Rudolf: Ferjančič, Edko. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1008670/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine