Demšar, Jožef Anton (1709–1770)

DEMŠAR, Jožef Anton (Joseph Anton Dembscher, Joseph Anton Demscher, Josephus Antonius Dembscher), pravnik, dvorni in sodni odvetnik (r. 21. 1. 1709, Idrija; u. 29. 3. 1770, Dunaj). Oče Jurij (Georg) Dem(b)scher, cesarski rudarski nadzornik (Hütmann) in sodni prisednik, mati Lucija Dem(b)scher.

O gimnazijskem šolanju ni podatkov. Na dunajsko univerzo se je imatrikuliral 1724 kot »Anton Demšar, Kranjec iz Idrije« (Dembscher Antonius Carniolus Hidriensis parv.); 1738 je doktoriral na pravni fakulteti (Juristische fakultät), kjer je isto leto postal profesor pandekt.

Na Dunaju je deloval kot dvorni in sodni odvetnik; Marko Pohlin v svoji Bibliotheci navaja, da je bil tudi dvorni svetnik (C. R. Aulae Consiliarius) in referendar v vojaškem svetu (Consilii Militaris Referendarius). O njegovem življenju in delu je malo znano. Iz arhivske dokumentacije dunajskega univerzitetnega arhiva je razvidno, da je bila njegova soproga Maria Anna Dembscherin, v zakonu pa se jima je rodilo devet otrok. Številčno družino je težko vzdrževal, saj je zaradi premajhnih finančnih prejemkov tudi kot profesor živel v revščini. 1750 se je potegoval za službo pri Spodnjeavstrijskem predstavništvu in komori (Niederösterreichische Repräsentation und Kammer; ni znano, ali uspešno) in bil januarja 1764 tri dni zaprt zaradi različnih namigovanj in nedokazanih obdolžitev (glede podkupljivosti in spreminjanja sklepov), usmerjenih proti revizijskemu sodišču v sodnem sporu med Margareto Suppantschiz in župnikom Philippom Jerschinovitschem (prošnji za spregled kazni, ki jo je vložil na sodišče, ni bilo ugodeno).

1738 je Demšar nastopil profesorsko mesto kot predavatelj pandekt (oz. digest), tj. petdeset knjig obsegajočega kompendija izvlečkov iz rimskih pravnih spisov, ki je bil del korpusa civilnega prava (Corpus iuris civilis), nastalega po ukazu cesarja Justinijana. Pandekte so bile v Svetem rimskem cesarstvu nemške narodnosti še vedno veljavne, saj so, če ni bilo sodobnejših pravnih norm, upoštevali rimsko pravo.

1745 je objavil svoje edino doslej znano delo Genuina jurisprudentiae romanae fundamenta; izšlo je v dveh delih, ki sta razdeljena na štiri knjige. Prvi del vključuje predstavitev prve in druge knjige, prvega uradnega pravnega učbenika, Justinijanovih Institucij, drugi del pa tretjo in četrto knjigo.

Delo je posvetil cesarju Francu I., ki je 1745 nasledil Karla VII. Iz vsebine dobimo vpogled v vsebino Institucij in obenem v vsebino njegovih predavanj: obravnava tri sklope (osebe, stvari, pravni postopki). V prvi knjigi predstavlja splošne pravne pojme in pravni položaj oseb, npr. pravičnost, naravno, mednarodno in civilno pravo, pravice, zakonsko zvezo, skrbništvo, posvojitve, varuštvo, skrbništvo itd. V drugi in tretji knjigi predstavlja teme s področja stvarnega, premoženjskega, nasledstvenega in obligacijskega prava, npr. delitev stvari, služnosti posestev, pravico uživanja, donacije, preužitek, testamente itd. V četrti knjigi obravnava pravne postopke.

Rektorat univerze na Dunaju je Demšarju 1746 podaljšal tiskarski privilegij za natis in prodajo njegovega dela v avstrijskih dednih deželah.

Demšar Jožef Anton, (tudi Dembscher ali Demscher), pravnik, r. v Idriji (datum ni ugotovljen), u. na Dunaju 29. mar. 1770. Doktoriral je na dunajski Pravni fak., bil dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, po 1736 prof. pandektov na isti fak. 1745 je izdal obsežno knjigo v dveh delih Genuina jurisprudentiae Romanae fundamenta (Splošne osnove rimskega pravozvanstva), prvo tako sistematično delo slov. pisca. Te skope podatke o njem je za Enc Sje zbral dr. Vladimir Murko.

Prim.: Enc Sje 2, 227.

Kvčč