Novi Slovenski biografski leksikon

DUJEC ZACCARIA, Angela (rojstno ime Angela Dujec, ime po prvi poroki Angela Sancin, Angelca Sancinova, ime po drugi poroki Angela Dujec-Zaccaria, Angela Dujec Zaccaria, Angela Dujec Caharija, Angela Caharija, Angelca Caharijeva), gledališka igralka, sopranistka, operetna in koncertna pevka (r. 13. 7. 1913, Trst, Italija; u. 27. 12. 2003, Zagreb, Hrvaška). Oče Franc Dujec, policijski nadzornik, mati Frančiška Dujec, r. Sila. Mož Belizar Sancin, operni pevec (poročena 1937–?).

V prvih letih njenega življenja je družina živela v Trstu, kjer je oče služboval. 1918 so bili izgnani, naselili so se v Mariboru, kjer je 1929 dokončala trgovsko šolo. Petje je študirala na ljubljanskem Konservatoriju (trije letniki) in na Dunaju ter se zasebno izpopolnjevala pri Francetu Maroltu (teorija in petje) in pevsko pri Adu Darianu v Ljubljani. 1929–33 je službovala kot uradnica pri mariborski podružnici Zadružne gospodarske banke,1933–39 kot uradnica v podjetju Pergler v Mariboru. 1939–40 je bila igralka v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, 1940–45 pa igralka v ljubljanski Drami, kjer je debitirala kot Jacinta (Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski, 1940). Med vojno je nastopala tudi v ljubljanski operi (predvsem v operetah). 1941–45 je aktivno delovala v Osvobodilni fronti v Ljubljani. 1945–53 je bivala v Trstu, kjer je delovala kot igralka v tamkajšnjem Slovenskem narodnem gledališču (danes Slovensko stalno gledališče ‒ SSG) in se štiri leta izpopolnjevala v petju pri Lauri Gasparini, 1953–57 je bila solistka v Beograjski komediji, 1956–58 solistka v Berlinu in Münchnu, od 1957 pa do konca sezone 1966/67 je honorarno nastopala kot igralka pri Slovenskem gledališču (danes SSG) v Trstu.

Nastopala je kot Angelca Sancinova in Angelca Caharijeva, poustvarila je številne dramske vloge. Mdr. je bila Jacinta (Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski, 1940), Berta Ardisova (Alfred Gehri: Šesto nadstropje, 1941), Giuditta (Cesare Meano: Večno mlada Saloma, 1942), Angela (Edvard Gregorin: Oče naš, 1942), Krivčeva Francka (Josip Jurčič, Pavel Golia: Deseti brat, 1942), Igralka (Luigi Pirandello: Šestero oseb išče avtorja, 1942), Dekle z rdečo kapico (Cvetko Golar: Ples v Trnovem, 1942), Milka (Ljuba Prenner: Véliki mož, 1943), Giuditta (Gherardo Gherardi: Jesen, 1943), Žena iz Magdale (Edvard Gregorin: V času obiskanja, 1943), Vienda (Gabriele D'Annunzio: Jorijeva hči, 1943), Gospa Marica (Osip Šest: Cvetje v jeseni, 1943), Blanche (George Bernard Shaw: Kako zabogatiš, 1946), Marianne (Molière: Skopuh, 1948), Julinka (Aleksander N. Ostrovski: Donosna služba, 1949), Pepka (Carlo Goldoni: Primorske zdrahe, 1948, 1950), Barbara (Bratko Kreft: Celjski grofje, 1951), Lavra (Marin Držić: Dundo Maroje, 1952). V operetah je nastopila kot Grizi (Franz Schubert: Pri treh mladenkah, 1941), Liza (Franz Lehár: Dežela smehljaja, 1943), Filmska igralka (Nico Dostal: Clivia, 1944). Nastopala je tudi kot koncertna pevka.

Dela

Jacinta (Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski, režija Osip Šest, SNG Drama Ljubljana, 1940).
Gospa Marica (Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni, režija Osip Šest, SNG Drama Ljubljana, 1943).
Liza (Franz Lehár: Dežela smehljaja, režija Peter Golovin, SNG Opera in balet Ljubljana, 1943).
Filmska igralka (Nico Dostal: Clivia, režija Emil Frelih, SNG Opera in balet Ljubljana, 1944).
Barbara (Bratko Kreft: Celjski grofje, režija Jože Babič, Slovensko stalno gledališče Trst, Italija, 1951).

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
PSBL.
Slovenski gledališki leksikon, Ljubljana, 1972.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Gledališki listi SNG. Drama, 1940/41–1945/46.
Bohak Adam, Tina: Dujec Zaccaria, Angela (1913–2003). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007900/#novi-slovenski-biografski-leksikon (26. april 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Primorski slovenski biografski leksikon

Dujec Zaccaria (Caharija) Angela, gledališka igralka, r. 13. 7.1913 v Trstu. Oče Franc, policijski nadzornik, mati Frančiška Sila, gospodinja. Po osn. in sr. š. obiskovala v Trstu še tri letnike konservatorija (oddelek za petje), nato se je izpopolnjevala privatno pri Francetu Maroltu (teorija in petje), pri prof. Adu Darianu (petje) v Lj. ter pri Lauri Gasparini v Trstu (petje). Od 1. avg. 1929 do 31. marca 1933 uradnica pri mariborski podružnici Zadružne gospodarske banke; od 1. apr. 1933 do 30. nov. 1939 uradnica pri tvrdki Pergler v Mrb.; od 1. dec. 1939 do 31. maja 1940 igralka v Šentjakobskem gledališču v Lj.; od 1. jun. 1940 do maja 1945 igralka v Drami v Lj., kjer nastopa tudi v operetah; od junija 1945 do 28. febr. 1953 igralka pri Slov. narod, gledališču v Trstu; od 1. marca 1953 do vklj. sezone 1956–57 solistka v beograjski komediji; v sezoni 1956–58 solistka v Berlinu in v Münchnu; nato je še honorarno nastopala kot igralka pri Slov. gled. v Trstu do sezone 1966–67. Nastopala je kot Angelca Sancinova in Angelca Caharijeva. Med drugim je nastopila v naslednjih igrah: Kreft: Celjski grofje (Barbara); Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorijanski (Jacinta); Linhart: Matiček se ženi (Nežika); Ostrovska: Donosna služba (Julinka); Shaw: Kako zabogatiš (Blanche); Goldoni: Primorske zdrahe (Pepka); Nušić: Dr. (ministrica); Colièere: Skopuh (Marianne); Držić: Dundo Maroje (Lavra); Lehar: Zemlja smehljaja (Liza); Schubert: Pri treh mladenkah (Griži); Dostal: Klivija (Klivija).

Prim.: osebni podatki; poročila v časopisih: S, SN, J, LdTd, NL, KatG, Gosp, Delo, Večer, Borba, Politika.

Har.

Harej, Zorko: Dujec Zaccaria, Angela (1913–2003). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007900/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (26. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine